Pobuda se nanaša na umetnike iz EU-ja, ki želijo gostovati v ZDA in ob tem naletijo na dolgotrajne, drage in nepredvidljive vizumske postopke. Gre za vprašanje, na katerega je Slovenija opozarjala že dlje časa in spodbujala iskanje rešitev.

Nujen javni posvet s kulturnim sektorjem
V povezavi z delom skupine prijateljev predsedstva za strateški pristop EU-ja h kulturi v zunanjih odnosih je Tone Peršak predstavil glavne poudarke javnega posveta s kulturnim sektorjem z naslovom Nove perspektive kulturnih povezav, ki ga je ministrstvo za kulturo organiziralo v preteklem mesecu v Ljubljani skupaj z zavodom Motovila in ob sodelovanju ministrstva za zunanje zadeve.

Glavni poudarki oktobrske razprave so bili, da je treba za spodbujanje mednarodnih kulturnih odnosov nameniti več sredstev tako na evropski kot na nacionalni ravni, da je treba zagotoviti večjo podporo mobilnosti, da je treba odpraviti ovire za mobilnost in da pristop ne sme biti evropocentričen, temveč partnerski.

Področje avdiovizualnih medijskih storitev
Ministri so obravnavali tudi stanje dosjeja prenove smernic o avdiovizualnih medijskih storitvah, o katerem se članice zdaj pogajajo z Evropskim parlamentom. Slovenski minister se je zavzel za učinkovito in premišljeno ter dovolj hitro nadaljevanje pogajanj o končni vsebini direktive.

Za Slovenijo je ključno, da se z novo direktivo stopi korak naprej in da se ob vsem spoštovanju posebnosti doseže enakovredna obravnava tako linearnih kot nelinearnih storitev in spleta, in to na vseh področjih: pri programski odgovornosti, oglaševanju in zaščiti uporabnikov, mladoletnih oseb, zlasti ob spodbujanju k nasilju in sovraštvu, je pojasnil minister.

Nadalje pa meni še, da morajo enakovredni pogoji veljati za vse enako. V čezmejni, spletni distribuciji vsebin je namreč pomembno preprečiti zlorabo posameznih trgov, tako zaradi čezmernega vplivanja na trg kot tudi predvsem zaradi varovanja in spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja lastne industrije.

Ne gospodarstvo, temveč kultura
Ministri so na zasedanju med drugim še sprejeli sklepe o spodbujanju dostopnosti do kulture z digitalnimi pripomočki s poudarkom na razvoju občinstva in opravili orientacijsko razpravo o vlogi kulture pri ustvarjanju povezanih družb v Evropi.

Da je ravno kultura tista, ki ima najpomembnejšo vlogo pri oblikovanju občutka pripadnosti skupnosti, po ministrovih besedah potrjuje tudi javnomnenjska raziskava Eurobarometra, izvedena letos spomladi, kjer je največ vprašanih na prvo mesto postavilo prav kulturo, medtem ko je v enaki raziskavi pred desetimi leti največ vprašanih na prvo mesto postavilo gospodarstvo.

Zato je Slovenija po njegovih besedah tudi ves čas dejavno podpirala razglasitev leta 2018 za evropsko leto kulturne dediščine, ki ga bomo naslednje leto slavili tako na ravni EU-ja kot tudi na nacionalnih in lokalnih ravneh. Pri tem Slovenija podpira tudi nadaljevanje dobrega dela, ki je v povezavi z medkulturnim dialogom in integracijo že bilo opravljeno v okviru delovnega načrta za področje kulture za obdobje 2015—2018, je še navedel Peršak.