5. mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike osrednjo pozornost namenja refleksiji umetnosti v družbi ter odgovarja na aktualna vprašanja, povezana s spremembami znotraj literature in zunaj nje v družbi. Foto: BoBo
5. mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike osrednjo pozornost namenja refleksiji umetnosti v družbi ter odgovarja na aktualna vprašanja, povezana s spremembami znotraj literature in zunaj nje v družbi. Foto: BoBo

5. mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike osrednjo pozornost namenja refleksiji umetnosti v družbi ter odgovarja na aktualna vprašanja, povezana s spremembami znotraj literature in zunaj nje v družbi. Simpozij se odvija danes v Trubarjevi hiši literature, pripravili pa so ga Maja Šučur, Ana Geršak, Andrej Hočevar in Aljaž Koprivnikar.

Odsotnost kritike v javnem diskurzu
Če je sklepati po nastanku številnih novih spletnih revij, blogov, videokritik in esejev, mnenjskih notic in komentarjev, pa se na drugi strani zdi, da potreba po refleksiji še nikoli ni bila večja. Prav zato je odsotnost kritike v javnem diskurzu, ko gre za kulturo in umetnosti, precej presenetljiva.

Eno bistvenih vprašanj, ki ga bo srečanje obravnavalo, se bo gibalo predvsem okoli tega, ali so se vloge, naloge in vidnost kritike zaradi predrugačenega položaja umetnosti in kulture v družbi spremenile, pri čemer pa bodo kritiški gostje iz Nemčije, Madžarske in Slovenije v svojih referatih v ozir vzeli tudi, da umetnost še nikoli ni bila tako dostopna, njena refleksija pa tako razpršena, podvržena zahtevam trga in partikularnim interesom tako avtorjev kot založnikov.

Položaj ujetosti
Simpozij, ki ga vsako leto skupaj s podporniki organizirata LUD Literatura in Društvo slovenskih literarnih kritikov, današnjo legitimnost kritike razume kot položaj ujetosti med nenehnim bojem za pravico do osebnega mnenja in preživitveno oglaševalsko strategijo.

Kaj tovrstno preoblikovanje pomeni za poklic kritičarke oziroma kritika, kako se prilagoditi novemu položaju, ali pa gre kritikom oziroma kritičarkam celo tako dobro, da lahko kritiziramo brez kritike – to so vprašanja, o katerih bodo razmišljali Andrej Blatnik, Pia Brezavšček, Diana Pungeršič, Jasmina Šepetavc, Kristoffer Patrick Cornils in Matthias Kniep iz Nemčije ter Natalia Kovacs in David Zelei iz Madžarske.