Sogovorniki so se z določenimi zadržki strinjali, da ima slikanica svetlo prihodnost. Tudi zato, kot je dejala Barbara Pregelj, ker je v literarnem prostoru še
Sogovorniki so se z določenimi zadržki strinjali, da ima slikanica svetlo prihodnost. Tudi zato, kot je dejala Barbara Pregelj, ker je v literarnem prostoru še "mladenka". Foto: BoBo
Milena Mileva Božič
Po prepričanju Milene Mileve Blažič se bosta v prihodnosti tepla estetski in komercialen koncept - koncepta književnosti in knjige. Foto: BoBo
Pavletu Učakarju, ki je sodeloval pri jubilejni izdaji slikanice Martin Krpan z Smrekarjevimi upodobitvami iz prve izdaje, vero v svetlo slikaniško prihodnost vlivajo predvsem avtorji s svojimi avtentičnimi in pristnimi osebnimi izrazi. Foto: MMC RTV SLO
Martin Krpan
Na Debatni kavarni, ki jo je priredila Narodna in univerzitetna knjižnica, je beseda tekla o stoti obletnici izida prve izvirne slovenske slikanice s povestjo Frana Levstika Martin Krpan in risb Hinka Smrekarja. Foto: RTV SLO

Smrekarja so na Slovenskem knjižnem sejmu spregovorili o njeni prihodnosti. Čeprav z zadržkom, so se strinjali, da čaka slikanico svetla pot.

Na Debatni kavarni, ki jo je priredila Narodna in univerzitetna knjižnica, so se zbrali poznavalci otroške in mladinske književnosti Pavle Učakar, Milena Mileva Blažič, Judita Krivec Dragan in Barbara Pregelj.

Za izhodišče pogovora so bile obletnica izida prve slovenske slikanice z Levstikovo povestjo in druge prelomnice v zgodovini slovenske slikanice, spregovorili pa so tudi o njenem statusu in umeščenosti v prostor nekoč in danes, njenih naslovnikih in prihodnosti v mednarodnem prostoru.

V uvodnem delu pogovora so sogovorniki spomnili, da je slikanica zvrst mladinske književnosti, v kateri se večinoma prepletata in dopolnjujeta besedilo in ilustracija. Tradicija slikanic sega v 18. in 19. stoletje, svetovni razmah pa je doživela v 20. stoletju, predvsem po drugi svetovni vojni.

Velika motivacijska vloga v otrokovem bralnem razvoju
Zatem so govorili o njenem pomenu, ki je pogosto spregledan, sama slikanica pa skupaj s celotnim področjem mladinske književnosti odrinjena ob rob. Prevajalka, literarna zgodovinarka in glavna urednica Založbe Malinc Barbara Pregelj pravi, da ima slikanica, ki je namenjena otrokom v predbralnem in začetnem bralnem obdobju, veliko motivacijsko in kultivacijsko vlogo za otrokov bralni in tudi nadaljnji razvoj. "Ta vloga je neprecenljiva in nanjo pogosto pozabljamo," je opozorila in dodala, da ima velik pomen tudi pri socializaciji starejših bralcev.

Svoboda podobe
Sama meni, da se celotno področje mladinske književnosti "stalno marginalizira", saj da je treba vedno znova dokazovati njen pomen. Da je to "žal res", se je strinjala tudi literarna zgodovinarka, profesorica in strokovnjakinja za mladinsko književnost Milena Mileva Blažič. Otroška in mladinska književnost avtorjem dopušča veliko svobode, je spomnila, saj se lahko tudi z ilustracijami bolje izrazijo ali pa morda na subtilnejši način komentirajo družbeno dogajanje.

Ilustracije še vedno manj cenjene, a optimizem ostaja
Sogovorniki so se strinjali, da je razmerje med besedami in podobami v slikanicah vselej občutljiva tematika. Ob tem so izrazili skrb, da podobe še danes, podobno kot v srednjem veku, v literaturi veljajo za manjvredne. A optimizem ostaja in danes ilustracije, kot je prepričana umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Judita Krivec Dragan, počasi postajajo bolj cenjene.

"Enkrat sem zelo optimističen, drugič zelo poklapan," je na vprašanje glede prihodnosti slikanice odvrnil likovni urednik za otroški in mladinski program pri Mladinski knjigi Pavle Učakar. Vero v svetlo slikaniško prihodnost mu vlivajo predvsem avtorji s svojimi avtentičnimi in pristnimi osebnimi izrazi, je pojasnil urednik, ki je letos sicer sodeloval pri jubilejni izdaji slikanice Martin Krpan s Smrekarjevimi upodobitvami iz prve izdaje.