"Najbolj fascinantno je, da je imel stolp skozi vso zgodovino toliko različnih podob, pri sami prenovi pa se je kot konstrukcijska težava pokazala preobremenitev zgornjega obroča, ki je bil močno deformiran, to pa se je preneslo na plašč, ki je bil zmečkan, to je bil prvi signal, da je stolp potreben temeljite prenove, ki je ni mogoče izvesti na vrhu Triglava," je ob Aljaževem stolpu v proizvodni hali podjetja KOV, kjer poteka restavratorska obnova, za MMC pojasnil vodja projekta Aljažev stolp – ohranimo naš simbol Martin Kavčič iz Zveze za varovanje kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).

Zgornji obroč je preobremenil splet več dejavnikov, in sicer od dotrajanosti do nesistematičnega pristopa pri obnovah, prenapenjanje jeklenic, zamenjava štiritočkovnega vpetja s tritočkovnim, kar je dodatno preobremenilo obroč. Zakaj se je to zgodilo, raziskovalci ne vedo, a povrnili bodo prvotno stanje štirih jeklenic, je navedel vodja projekta.

Temeljita prenova je po njegovih besedah pomenila odstranitev nanosov vseh barv skozi leta, da se je lahko preverilo, v kakšnem stanju je pločevina. "Bili smo presenečeni, da je stolp tako dobro ohranjen, da je rje zelo malo, do pregnitja sploh ni prišlo nikjer, to pa pripisujemo zelo dobri in premišljeni izbiri materiala Antona Belca, ki je stolp naredil, nanos cinka je izredno debel, to pa je ohranilo pločevino v tako dobrem stanju," je še pristavil Kavčič in hkrati pojasnil, da sodobni postopki pocinkanja tako debelih nanosov ne dosežejo.

Delo na vrhu Triglava je bil precejšen logistični zalogaj, restavratorsko delo pa zahtevno. "Plašč je relativno tanek, varjenje pločevine je zahteven postopek, velikokrat je bilo treba na Triglav, kaj pozabiš, nošnja materiala, vse, kar je enostavno opraviti v dolini, je tukaj nekajdnevni zalogaj," je opisal.

Našli odtis prvotnega napisa
Kaj vas je najbolj presenetilo, ko ste strokovnjaki Aljažev stolp dobili v roke in začeli delo? "Presenečenj je bilo ogromno, a če se ustavim pri najzanimivejšem, je to odtis originalnega napisa. V vseh teh letih, ko smo se ukvarjali s stolpom, smo ugotavljali, ali je streha originalna, videli smo, da vrata verjetno so, analize so to pokazale tudi za plašč stolpa. Ko pa smo pred peskanjem stare barve odstranili ploščico z zdajšnjim napisom, ki je na stolpu prisoten okoli 50 let, smo odkrili košček zgodovine, odkrili smo odtis tistega prvega napisa Aljažev stolp, ki je bil prva slovenska beseda na Triglavu, še v času Avstro-Ogrske, ta napis je gledal Jakob Aljaž in prvi planinci, ki so se povzpeli pogledat, kaj stoji na vrhu Triglava," je za MMC dejal sodelavec pri projektu Gorazd Lemajič iz Narodnega muzeja Slovenije (NMS).

Najverjetneje se je odtis prvotnega napisa ohranil, ker je bil skrit pod ploščico novejšega napisa, ta pa je bila večkrat barvana in je barva zatesnila režo med ploščico in stolpom ter tako preprečila dostop kisiku in vlagi. Potrdili so tudi, da streha Aljaževega stolpa ni originalna in je bila po drugi svetovni vojni zamenjana. Nanos cinka na "novi" strehi je namreč debel zgolj 10 mikrometrov, na originalnem plašču stolpa konstruktorja Belca pa 72 mikrometrov.

"Malarska vojna"
Po Lemajičevih besedah je bila izredno zanimiva tudi potrditev, da je na vrhu Triglava po 1. svetovni vojni potekala t. i. malarska vojna, v kateri je bil stolp najprej pobarvan v barve jugoslovanske zastave, nato pa so ga Italijani "popravili" v svojo trobojnico. "Potrdili smo, da je na stolpu potekala malarska vojna, saj smo našli vzorce tako modre kot zelene barve," je navedel drugo zanimivost. Tudi v nekdanji Jugoslaviji so si stolp po 2. svetovni vojni leta 1948 "prisvojili" v skladu z duhom tistega časa in stolp prebarvali v rdeče, na vrh pa so postavili zvezdo.

Barva bo po prenovi ostala svetla, brez poudarjanja konstrukcijskih elementov. Znova bo streha nekoliko temnejše barve. Prav tako bo v prvotni barvni zasnovi pobarvan napis Aljažev stolp.

Postavitev kot izjava – tukaj smo mi gospodar!
"Jakob Aljaž je s postavitvijo stolpa na vrhu Triglava podal izjavo – tukaj smo mi gospodar! Takoj se je vnela vojna z nemškimi oz. avstrijskimi planinskimi društvi, ki so v tistem času upravljala slovenske gore, Nemci so ga celo tožili, češ, kaj to postavlja po hribih, Aljažev stolp si je vedno nekdo lastil, ena država, druga država, eno planinsko društvo, drugo društvo, to lastninjenje seže skoraj do danes, kolikor mi je znano, se še danes ne morejo dogovoriti, na čigavi zemlji stoji stolp na vrhu Triglava, na bohinjski, bovški ali na dovško-mojstranski, ker se tam stikajo te tri občine," je pojasnil Lemajič, kako so si Triglav in z njim Aljažev stolp od nekdaj ljudje poskušali prilastiti.

Leta 1999 je bil razglašen za kulturni spomenik in "šele danes tukaj stojimo skupaj in vsi prispevamo k njegovi ohranitvi, hkrati pa pri tem nikogar ne izključujemo, od tistih, ki so že v preteklosti skrbeli za stolp in ga barvali, pobrusili in pokitali, če je bilo treba, da so popravili kakšno jeklenico, če jo je utrgala strela".

"Šele na vrhu Triglava dobi svojo moč"
Ljudje so po njegovih besedah skeptično gledali pripravljalna dela na odhod stolpa na restavracijo v dolino. "Ne verjamemo, da boste vrnili original, so govorili, ko so nas opazovali pri delu, veliko pogovorov sem imel z ljudmi, ko sem jih prepričeval, da ni nobenega smisla v tem, če stolp vtaknemo v muzej," je pojasnil.

"Ko so ga spustili v Mojstrani na tla, je deloval tako majhno in nebogljeno, da me je kar stisnilo, ko sem videl posnetke, na vrhu Triglava ima povsem drugačno energijo, šele tam dobi tisto svojo moč," je Lemajič prepričan, da bi bil ogled Aljaževega stolpa v muzeju popolnoma "brez zveze".

Ste čim bolj poskušali povrniti prvotno stanje?
"Izhajali smo iz zgodovinsko izpričanih dejstev, tako fotografskih kot iz zapisov Jakoba Aljaža, v samem izhodišču stolp ni bil pobarvan, že to je ena niansa, sicer pa je bil skozi zgodovino večino časa svetlega oboda in s temnejšo streho. Skušali smo ohraniti vse osnovne gradnike, ki so bili skozi zgodovino stalno prisotni in prispevajo k prepoznavnosti stolpa, elemente, ki so z vidika statike škodljivi in zgodovinsko niso imeli kakšne večje konotacije, pa smo odstranili," je odgovoril vodja projekta Kavčič, da so elemente stolpa, ki bistveno prispevajo k prepoznavnosti stolpa, skušali uskladiti z zgodovinsko podobo.

Odločitev o tem, kaj od trenutne podobe Aljaževega stolpa ohraniti in kaj zavreči, po besedah Lemajiča ni bila zelo težka. "Za odstranitev zgornjih okenc tik pod streho, ki so nastala po 2. svetovni vojni, smo se odločili na podlagi statičnih izračunov, tu je bil stolp preobremenjen in se je zvijal, izvorno podobo smo povrnili tako, da smo spet odprli nižja okenca in izdelali nekaj novih, nismo kaj dosti spremenili, drugače pa razen konstrukcijskih ojačitev nismo posegali v samo podobo stolpa," je pojasnil.

Bo stolp zdaj zdržal še nadaljnjih 100, 200 let?
"Za 200 let težko rečemo, tudi za 100 težko, vsaj od 30 do 40 let pa bi moral – kar se tiče rjavenja – zdržati brez težav, za konstrukcijo pa ni problem, da ne bi zdržala nadaljnjih 123 let," je odvrnil Kavčič.

Prav na redno in sistematično vzdrževanje, ki bo pripomoglo, da bo "novi" Aljažev stolp na vrhu Triglava stal še stoletja, je na predstavitvi restavratorskih posegov v prostorih podjetja KOV na Jesenicah opozoril generalni direktor ZVKDS-ja Jernej Hudolin, ki je dejal, da bo "od vseh nas, ki se vzpenjamo na Triglav, in od našega odnosa do stolpa odvisno, koliko vzdrževanja bo potrebnega". Hudolina veseli, da se širi pozitivna zavest o slovenskem simbolu in pomenu njegove ohranitve.

Znova štiri jeklenice in strelovod
Znova bodo vzpostavili štiri jeklenice namesto treh in vzpostavili strelovod, ki ga zadnja desetletja ni bilo. Obnovili bodo tudi zastavico in jo pobarvali v skladu s celostno podobo. Na vrhu Triglava pa so naredili temelj, ki bo stolpu zagotovil trdnost. Zaključna vidna plast okoli stolpa pri tem ne bo več urejena z zglajenim betonom, ampak bo stolp, kot je bil že nekoč, založen s kamnitim gruščem. Pripravljena je bila ekspertiza za izvedbo protikorozijske zaščite in barvnih premaznih slojev.

Trenutno je stolp na Jesenicah, kjer je v podjetju KOV že znova sestavljen, pred poletom nazaj na vrh Triglava, predvidoma prihodnji teden, pa ga je treba le še prebarvati.

Simbol slovenstva
Stolp je dal avgusta leta 1895 postaviti duhovnik Jakob Aljaž, ki je opazil veliko zanimanje tujcev nad slovenskimi gorami. Najprej je aprila tistega leta od občine Dovje v Mojstrani kupil "špico" Velikega Triglava, torej 16 kvadratnih metrov zemljišča na vrhu, potem pa dal tam postaviti stolp. Aljaž si je zamislil in financiral majhen valjast stolp iz debele pocinkane pločevine, ki naj bi nadomestil propadajočo leseno triangulacijsko piramido na vrhu. Stolp je postal simbolno zavetišče vseh Slovencev. Aljaž je vrh in stolp podaril Slovenskemu planinskemu društvu z željo, da bi ohranil slovensko lice slovenskim goram.

Belec in pomočniki stolp postavili v petih urah
Stolp je 7. avgusta 1895 na vrh Triglava postavil šentviški klepar Anton Belec s svojimi pomočniki. Belec je najprej stolp predstavil blizu svoje delavnice v Šentvidu, potem pa so stolp razdrli in z vlakom prepeljali na Gorenjsko, nosači pa so potem dele stolpa, ki so tehtali blizu 20 kilogramov, odnesli na vrh Triglava, je potek postavitve v Razglednicah preteklosti opisal Andrej Mrak. "Vakotov Blaž je bil streho triglavskega stolpa kar celo na glavo nataknil in še železja okoli sebe navezal, tako, da turisti na Triglavu, ki so ga videli od Dežmanove koče po snegu tavati, niso vedeli, kakšna pošast je to …" je pisal Aljaž.