Vila na Komenskega ulici 9 je doživela temeljito obnovo, v prihodnjih dneh bodo med drugim potekali tudi vodeni ogledi po njenih prostorih. Na posnetku je balkon nad vhodom vile po obnovi. Foto: Pionirski dom
Vila na Komenskega ulici 9 je doživela temeljito obnovo, v prihodnjih dneh bodo med drugim potekali tudi vodeni ogledi po njenih prostorih. Na posnetku je balkon nad vhodom vile po obnovi. Foto: Pionirski dom
Komenskega ulica 9
Nekdanji ljubljanski mestni svetnik in nadporočnik Ivan Velkavrh (1844-1926) si je nekdaj želel stavbo, ki bo očarala mimoidoče in mestu dala pridih lepote. Dotrajana vila je dolgo bogatila mesto predvsem z raznolikimi vsebinami za otroke, zdaj pa je končno doživela prenovo. Na posnetku je balkon vile pred obnovo. Foto: Pionirski dom

Zgodba stavbe se začne z ljubljanskim mestnim svetnikom in nadporočnikom Ivanom Velkavrhom (oziroma Velkovrhom), ki se je zavzemal za lepše mesto. Tako je konec 19. stoletja dal zgraditi družinsko vilo na današnji ulici Komenskega 9, pročelje katere je bilo že tedaj razkošno okrašeno. Z bogatim okrasjem se je ponašala predvsem zlasti na severni, vzhodni in južni strani – torej na straneh, ki so bile dobro vidne mimoidočim prebivalcem mesta.

To enonadstropno vilo je kot družinski dom leta 1926 kupil Baltazar Baebler, vendar je vihra druge svetovne vojne spremenila tudi usodo te zgradbe, saj so se v njej naselili Nemci. Po vojni pa so jo leta 1947 odvzeli v denacionalizacijskem postopku tedanjima solastnicama, družinama Baebler in Brecelj. Nato pa so leta 2003 denacionalizacijski upravičenci dobili odškodnino.

V vilo se je naselil pionirski duh
Tako rekoč pionirski duh se je naselil v hišo že z letom 1962, saj je v njej dobila prostore Pionirska knjižnica, že med delovanjem knjižnice pa je bila klet vile namenjena kiparskim delavnicam Pionirskega doma. S selitvijo knjižnice iz zgornjih prostorov so v Pionirskem domu, ki jim je bilo v Baragovem semenišču že precej tesno, z ustvarjalnostjo želeli napolniti celo stavbo.

Sicer pa je bil Pionirski dom ustanovljen leta 1963 na pobudo Zveze prijateljev mladine in tako so pod njegovim okriljem delovali Kino Soča, Slovensko mladinsko gledališče, sam Pionirski dom na Vilharjevi cesti ter Pionirska knjižnica v Ljubljani. Leta 1977 so sprejeli odločitev o razcepitvi na Pionirsko knjižnico, na Slovensko mladinsko gledališče in na Pionirski dom, ki je ohranil kinodelavnice, jezikovnokulturne tečaje in delavnice umetniškega ustvarjanja na različnih področjih.

Danes Pionirski dom svoje dejavnosti izvaja na treh lokacijah, poleg Komenskega ulici (Art Center), tudi v Baragovem semenišču na Vilharjevi cesti (Pionirski dom - Center za kulturo mladih, Festivalna dvorana) in na Miklošičevi ulici (Plesni center Jenko).

Postopna obnova pročelja, prostorov in okolice
Pred leti so "pionirji" ponudili svoj program Mestni občini Ljubljana (MOL) in se postopoma lotili obnove dotrajanih prostorov in okolice. Leta 2014 so v Pionirskem domu pridobili gradbeno dovoljenje za prenovo vile, pri čemer pa niso le obnovili stavbe, ampak so vhodni veži in drugim ohranjenim zgodovinskim elementom hiše vdahnili sijaj preteklih dni.

Slavnostno odprtje obnovljenega Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih je v sredo, od četrtka do srede (17.-24. januarja) pa bo vila odprta tudi za širšo javnost. Tako bodo poleg vodenih ogledov vseh prostorov potekale tudi ustvarjalne delavnice, s katerimi bodo predstavili dejavnosti in programe te hiše ustvarjalnosti, umetnosti in drugih dejavnosti.