Nove raziskave so zbledelo podobo identificirale kot mladostnega Jezusa s kratkimi, kodrastimi lasmi, kar je v nasprotju z njegovimi tradicionalnimi upodobitvami z dolgimi lasmi in brado. (Na posnetku so izrisane sicer zbledele poteze upodobitve) Foto: Youtube
Nove raziskave so zbledelo podobo identificirale kot mladostnega Jezusa s kratkimi, kodrastimi lasmi, kar je v nasprotju z njegovimi tradicionalnimi upodobitvami z dolgimi lasmi in brado. (Na posnetku so izrisane sicer zbledele poteze upodobitve) Foto: Youtube
Puščava Negev
Razvaline bizantinske cerkve, ki so arheologom sicer znane že skoraj 150 let, stojijo v izraelski puščavi Negev. Foto: Wikipedia Commons

Razvaline dotične cerkve so arheologom sicer znane že skoraj 150 let, vendar so nove raziskave to zbledelo podobo identificirale kot mladostnega Jezusa s kratkimi, kodrastimi lasmi, kar je v nasprotju s tradicionalnimi upodobitvami z dolgimi lasmi in brado.

"Njegov obraz je tam, gleda nas," je za izraelski portal Haaretz dejala umetnostna zgodovinarka Emma Maayan-Fanar ob spoznanju, da gre za upodobitev Jezusa Kristusa. Maayan-Fanarjeva je glavna avtorica članka, objavljenega poleti v reviji Archeology, ki je posvečen nedavnim ugotovitvam o teh ruševinah bizantinske vasi Šivta, ki jo je leta 1871 odkril raziskovalec Edward Henry Palmer.

Vas s tremi zgodnjekrščanskimi cerkvami
Vas Šivta je živela ok. 650 let in je bila na vrhuncu razvoja med petim in šestim stoletjem, v njej pa so bile tri zgodnjekrščanske cerkve. Slabo ohranjena slika je nad krstno pisavo in najverjetneje prikazuje Kristusov krst, ki ga je izvedel Janeza Krstnik, kar je tudi sicer priljubljena upodobitev v zgodnjekrščanski in bizantinski umetnosti.

Stenska slika "pripada ikonografski shemi kratkolasega Kristusa, ki je bila še posebej razširjena na egipčanskem in sirsko-palestinskem območju, vendar je v poznejši bizantinski umetnosti ni več za zaznati". "Upodobitev Kristusa kot mladeniča ustreza simboličnemu pojmu krsta kot ponovnega rojstva," beremo v članku.

Poslikave znane že od minulega stoletja
Arheologi so že v 20. stoletju zaznali stenske poslikave v tej cerkvi v puščavi Negev, vendar jih doslej še nihče ni raziskal. Vendar to dejstvo ni tako zelo presenetljivo, saj so precej visoko na cerkvenem stropu, so močno poškodovane in prekrite z umazanijo, ki se je na njih nabirala skozi stoletja.

Odkritje zgodnjekrščanske umetnosti v Šivti je še posebej pomembno, saj se je do danes ohranilo le malo bizantinskih umetnin iz tega obdobja. V prvih dveh obdobjih bizantinskega ikonoklazma je bila uporaba verskih podob prepovedana.

Edina tamkajšnja upodobitev Jezusovega krsta
V Izraelu se je ohranilo zelo malo starodavnih upodobitev Jezusa. Glede na članek Emme Maayan-Fanar in njene ekipe niso na območju tega arheološkega najdišča odkrili nobenega drugega primerka upodobitve Jezusovega krsta iz obdobja pred bizantinskim ikonoklazmom. Kot je izpostavljeno v članku, lahko ta umetnina "osvetli krščansko skupnost bizantinske Šivte in zgodnjekrščanske umetnosti na širšem območju".

Sicer pa za najzgodnejšo znano upodobitev Jezusa velja tista, ki so jo odkrili v cerkvi Dura Europos v Siriji, za katero so ocenili, da je nastala med letoma 233 in 256.