Replika mamutovega okostja (izvirni skelet hranijo v muzejskem depoju) je največji eksponat Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Foto: Prirodoslovni muzej Slovenije
Replika mamutovega okostja (izvirni skelet hranijo v muzejskem depoju) je največji eksponat Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Foto: Prirodoslovni muzej Slovenije

Ljudje so živeli v šotorih, se pomikali tako, kot se je pomikal severni jelen, mamut pa je bil seveda tako velik, da so potrebovali večjo skupino lovcev. Je pa dal praktično vse. Imel je pol metra dolgo dlako, kar jim je koristilo kot predivo, koža je bila odlična, kosti so uporabili za obtežitev šotorov, da so bili zavarovani, imel je veliko maščobe, zelo dobro meso, tako da je bilo praktično vse zelo uporabno.

Danijel Bezek
Izkopavanje mamuta je vzbudilo veliko zanimanje tudi v širši javnosti.
Izkopavanje mamuta je vzbudilo veliko zanimanje tudi v širši javnosti. Foto: Društvo Peter Naglič/Matjaž Šporar
V Kamniku so razstavljeni tudi posamezni paleontološki elementi iz zbirke Hitij in Žalohar, med drugim spodnji čeljusti mladega orjaškega jelena in jamske hijene, najdeni v Nemčiji in Rusiji, ter zgornji kočnik mamuta, najdenega v peskokopu v Nemčiji.
V Kamniku so razstavljeni tudi posamezni paleontološki elementi iz zbirke Hitij in Žalohar, med drugim spodnji čeljusti mladega orjaškega jelena in jamske hijene, najdeni v Nemčiji in Rusiji, ter zgornji kočnik mamuta, najden v peskokopu v Nemčiji. Foto: Samo Surina

Prirodoslovni muzej, v katerem je danes razstavljena replika, je pred tridesetimi leti pripravil razstavo ob 50. obletnici odkritja, v samem Kamniku pa na to temo ni bilo še nikoli nobenega znamenja. Zato sta se profesor Danijel Bezek in njegov sin Benjamin lotila raziskovanja: naletela sta na film s fotografijami o odkopavanju, ki jih je hranila Narodna in univerzitetna knjižnica, sledili sta priprava stalne razstave na podružnični šoli v Nevljah in brošura Po sledeh neveljskega mamuta kot vodič za otroke po razstavi.

Mamut in kamenodobni človek, sodobnika v času
Leta 2015 je izšla publikacija Mamut v naših krajih, ki je mamuta postavila v čas, ko je živel, in sicer v zadnjo ledeno dobo, ki je segala od 1.800.000 do 10.000 let pr. n. št. Zajela pa je tudi druga odkritja ob odkopavanju pod vodstvom zoologa Frana Kosa, kot je praskalce ali klinica, ki so jo vstavljali v lesena držala in uporabljali kot nožiček ali za vrtanje lukenj v kožo.

Čeprav je mamut danes prepoznavni znak Prirodoslovnega muzeja, se je po Bezkovih besedah treba zavedati, da je bila s tem odkrita tudi prva postojanka kamenodobnih lovcev na planem. Predtem so bile znane postojanke v jamah, denimo v jami pod Potočko zijalko ali Šmokriški jami, takrat pa so našli sledove človeka iz kamene dobe na prostem.

"Ti ljudje so živeli v šotorih, se pomikali tako, kot se je pomikal severni jelen, mamut pa je bil seveda tako velik, da so potrebovali večjo skupino lovcev. Je pa dal praktično vse. Imel je pol metra dolgo dlako, kar jim je koristilo kot predivo, koža je bila odlična, kosti so uporabili za obtežitev šotorov, da so bili zavarovani, imel je veliko maščobe, zelo dobro meso, tako da je bilo praktično vse zelo uporabno," je povedal Bezek.

Čudo svetovnega merila
Paleontološko odkritje, ki je ob odkopavanju leta 1938 privabilo številne tako domače kot tuje obiskovalce, je bilo tedaj nekaj posebnega v svetovnem merilu. Takrat je bil to edini skoraj v celoti najden mamut na svetu. Mamuti so bili tudi po drugih muzejih, vendar so bili sestavljeni iz več osebkov, najdenih na različnih lokacijah. To je trajalo do leta 1953, ko so v dnevnem kopu premoga pri Leipzigu prav tako odkrili celotno okostje. Neveljski mamut je takrat izgubil prvenstvo v Srednji Evropi, ne pa tudi zanimanja.

Bezek je prepričan, da je bila velika sreča, da je odkopavanja vodil Kos, ki je najdbo znal primerno zaščititi, sicer bi kosti na zraku po nekaj urah razpadle, pa tudi restavrirati in predstaviti, da današnji obiskovalci Prirodoslovnega muzeja lahko dobijo "občutek celotnega mamuta".

Mamut sploh ni najpomembnejša najdba iz Nevelj
"Za neveljskega mamuta bi lahko rekli, da je velika sreča, da so ga odkrili, ampak ni res. To področje je vroča točka paleontologije," trdi Bezek. V istem okolišu so raziskovalci po njegovih besedah našli tudi dinozavre ter ogromno rib iz triasa, za katere se prej ni vedelo. "Največje odkritje pa so bili morski konjički v Tunjiškem gričevju. Pred tem so bili stari milijon let, zdaj so pa 20 milijonov let, in gre za celo vrsto, ves njihov razvoj. Za svetovno paleontologijo je to največje odkritje, čeprav v javnosti ni tako znano kot mamut," je povedal Bezek.

V deželi mamuta
Po njegovih navedbah je v Sloveniji več kot 20 krajev, na katerih so našli posamične ostanke mamuta, največ ob reki Dravi, začenši v Šentpavlu na Koroškem, kjer so odkrili celotne mamutove okle, ki so na ogled v muzeju v Celovcu. Najdišča nato sledijo dolvodno po Dravi, tako kot ob ruskih rekah v Sibiriji. Veliko ostankov pa so našli tudi ob Kamniški Bistrici.

Včasih je manj sreče z odkopavanji
Kot je še povedal Bezek, bi mamuta, v nasprotju s samcem iz Nevelj tokrat samico, leta 1953 skoraj v celoti našli tudi v glinokopu Bobovek pri Preddvoru, vendar ga je poškodoval stroj. Nekaj ostankov hrani muzej v Kranju.

Razstavo v Galeriji Doma kulture Kamnik so v čast obletnice pripravili Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik v sodelovanju z Društvom Peter Naglič, Medobčinskim muzejem Kamnik, Paleontološko zbirko Hitij in Žalohar, Prirodoslovnim muzejem Ljubljana in profesorjem Danijelom Bezkom.

Ljudje so živeli v šotorih, se pomikali tako, kot se je pomikal severni jelen, mamut pa je bil seveda tako velik, da so potrebovali večjo skupino lovcev. Je pa dal praktično vse. Imel je pol metra dolgo dlako, kar jim je koristilo kot predivo, koža je bila odlična, kosti so uporabili za obtežitev šotorov, da so bili zavarovani, imel je veliko maščobe, zelo dobro meso, tako da je bilo praktično vse zelo uporabno.

Danijel Bezek
Detajli odkopavanja - delo je potekalo zelo natančno. Foto: Peter Naglič, lastnik fotografije: Matjaž Šporar, Društvo Peter Naglič
Zaščita najdenih kosti z mavcem. Foto: Peter Naglič, lastnik fotografije: Matjaž Šporar, Društvo Peter Naglič
Najdišče okostja mamuta; v ozadju župnijska cerkev sv. Jurija. Foto: Peter Naglič, lastnik fotografije: Matjaž Šporar, Društvo Peter Naglič
Nadzor pri izkopavanju okostja. Foto: Peter Naglič, lastnik fotografije: Matjaž Šporar, Društvo Peter Naglič
Razstavo dopolnjuje predstavitev Medobčinskega muzeja Kamnik o evidentiranju in vzdrževanju okostja neveljskega mamuta. Foto: Samo Surina
Razstava bo v Domu kulture Kamnik na ogled do 18. maja. Foto: Samo Surina