Vaša ocena: 
Ocena 3,9 od 7 glasov
Ocenite to novico!
Krona petkovega dne, ko se je pri nas več kulturnih dogodkov vrtelo okoli Rabindranatha Tagoreja, ključne osebe bengalske literature, je bila plesna predstava Čandalika.
Drama Čandalika Radindranatha Tagoreja (1861-1941), ki je bil tudi prvi Neevropejec z Nobelovo nagrado za literaturo, sledi budistični legendi z istim naslovom. Tagore, ki se je v svojih delih boril proti ortodoksiji verskega življenja in družbenega razmišljanja, torej proti idejnemu kompleksu, ki je utrjeval kastno stratificiranost indijske družbe in s tem milijone revnih, je z dramo Čandalika skušal širiti v Indiji še danes skoraj nezaslišano misel, da smo ob rojstvu vsi ljudje enaki. Čandalika - v izvedbi plesne skupine koreografinje Mamate Šankar , ki smo si jo ogledali v Cankarjevem domu - tako pripoveduje o deklici iz kaste nedotakljivih, ki po nizu nenavadnih prigod pride do spoznanja o enakosti vseh ljudi.
Indijski sodobni ples in vpliv Ane Pavlove
Plesna skupina Mamate Šankar razvija slog, katerega začetnik je bil Udaj Šankar. Šankar je bil pionir sodobnega indijskega plesa in z njim se je Indija v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja tudi uvrstila na zemljevid sodobne plesne umetnosti. Geneza sodobnega indijskega plesa se je zgodila v Londonu, kamor je Šankar prišel s svojim očetom, oxfordskim doktorandom in sanskrtskim učenjakom. Šankar, ki je v Londonu študiral slikarstvo na kraljevem umetnostnem kolidžu, je v Londonu zagledal Ano Pavlovo. Njen ples ga je uročil in takrat se je zapisal modernemu plesu.
Čeprav ni imel znanja in prakse v izvajanju klasičnih indijskih plesov, je ustvaril zanimivo sintezo zahodnega sodobnega plesa ter prvin indijske plesne klasike in plemenskih plesov. V tej plesni govorici je Šankar skušal doseči nekaj podobnega kot Tagore v literaturi. Njegov ples je bil namreč univerzalen jezik, ki ponuja temelj za srečevanje ljudi z vsega sveta ne glede na njihovo kasto, prepričanje ali vero. Ta kredo pa koreografinja in Udajeva hči Mamata Šankar še dopolnjuje s spodbujanjem ozaveščenosti o kulturni dediščini in družbeni odgovornosti, ki naj bi izboljšala življenjske razmere na svetu.
Izobraževanje je vredno več kot revolucija
Današnji večer, ki sklepa dan simpozija o Tagorejevi literaturi, nas bo seznanil z dvema osebama, ki sta sledila podobnemu kredu kot Mahatma Gandi. Tudi Tagore je nasprotoval imperializmu in kolonializmu. Vendar pa je bil tudi oster kritik svojih ljudi. Poudarjal je namreč, da je britanski imperializem v Indiji "politični simptom naše družbene bolezni", podobno kot Gandi pa je tudi Tagore nasprotoval nasilnemu uporu in je verjel v moč izobraževanja. "Slepa revolucija ne pride v poštev, ključno je nenehno in ciljno usmerjeno izobraževanje," je bila Tagorejeva misel, ki je vsebovana tudi v drami Čandalika, ki povezuje temeljne humanistične vrednote in posebnosti indijskih verovanj.
Mamata Šankar je hči Udaja in Amale Šankar, je plesalka, igralka in koreografinja. Predstojnica plesne ustanove Udajan v Kalkuti je od leta 1975 nastopila v več kot 85 filmih, pri katerih je sodelovala z več velikani indijskega filma, kot so Satjajit Raj, Raja Mitra ali Mrinal Sen.
