"Z razstavo želimo prikazati njegove zasluge za razvoj slovenskega alpinizma. On se je udeležil prve odprave leta 1960 na Trisul, nato pa je bil vodja šestih odprav v Himalajo in Hindukuš, in bil pobudnik gradnje šole v Nepalu za gorske vodnike," je povedala Jožica Šparovec, ki je s skupaj z ženo pokojnega alpinista Dušico Kunaver soavtorica razstave. Poleg fotografij so razstavljeni tudi etnografski predmeti, ki jih je prinesel iz Vzhoda.

Kunaver (1935-1984) je bil tudi konstruktor alpinistične opreme, predavatelj in publicist. Ko se je leta 1960 kot član udeležil prve slovenske odprave v Himalajo (Trisul v Indiji), so bili še himalajski začetniki, leta 1975 pa so slovenski alpinisti pod njegovim vodstvom že posegli v sam svetovni vrh.

Preplezali so prvenstveno smer v južni steni Makaluja in dosegli vrh - 8475 metrov ter s tem tudi svetovni rekord v doseženi višini brez kisika (Marjan Manfreda). Leta 1981, ko so preplezali prvenstveno smer do roba 3300 metrov visoke južne stene osemtisočaka Lhotseja, četrte najvišje gore na svetu, so njihov dosežek v svetu ocenili kot najtežji poseg do tedaj v Himalaji, so zapisali v muzeju.

Več v prispevku.