Mladi filmarji se kalijo v filmskih krožkih, ki pa jih imajo le na redkih šolah. Foto: JSKD
Mladi filmarji se kalijo v filmskih krožkih, ki pa jih imajo le na redkih šolah. Foto: JSKD

Razveseljivo pa je to, da filmska vzgoja - če ji še zmerom smemo tako reči – še vedno živi in priteguje nove in nove mlade filmske ustvarjalce. Ti se igrajo film, igrajo se filmske režiserje, filmske igralce, filmske snemalce, filmske montažerje, pa čeprav je vse skupaj ena sama elektronika, ki se meri v stotih framih na sekundo in je slikovna frekvenca 24 sličic že zdavnaj pozabljena. Filme danes v resnici lahko snema vsak, dobro pa jih bo posnel le tisti, ki si bo pridobil določena filmska znanja in izkušnje. Razvila se mu bo fantazija, znal se bo sproščati, spoznaval bo osnove filmskega jezika. Tako bodo iz mladih filmskih ustvarjalcev nastali izobraženi in kritični filmski gledalci, kakšen od njih pa se bo v poznejših letih zagotovo uveljavil tudi kot filmski avtor.

Režiser Matija Milčinski

Število prijavljenih filmov na letošnji festival in njihova kakovost kažeta, da otroška filmska ustvarjalnost kljub skoraj popolni brezbrižnosti osnovnih šol, ki filmski vzgoji skorajda ne posvečajo pozornosti, napreduje, raste in uspešno presega sodobne globalne medijske vzorce, so sporočili z Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Ob tem dodajajo, da filmske vzgoje v šolah ni že vsaj dvajset let, zato filmi največkrat nastajajo na delavnicah zunaj njih, v klubih ali v domačih sobah. Redke so šole, na katerih izključno zaradi zanesenjaških mentorjev danes delujejo filmski krožki, še opominjajo, zato je vloga JSKD-ja pri spodbujanju izobraževanja na področju filma toliko pomembnejša.

Mladi filmarji do petnajst let se pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in njenih organizacijskih predhodnikov že pol stoletja filmsko opismenjujejo, ustvarjajo in srečujejo na festivalu, namenjenem njihovim filmom.

"Takrat, pred 50 leti, ko so se začela filmska srečanja najmlajših ustvarjalcev, je gospa Borčič organizirala svoja pedagoška filmska srečanja in Mako Sajko nas je na filmskih seminarjih strogo gledal in spraševal, kaj sploh hočemo. Mi pa smo hoteli le vstopiti v filmsko čarovnijo. Takrat sem bila del te zgodbe. Doma so mi kupili poceni rusko kamero za 8-milimetrski film na pero, vsak zvitek filma sem poslala nekam daleč razvit in temu je sledilo vznemirljivo čakanje na filmski trak in odkrivanje, kaj je uspelo. To je bil zame vedno čudež ...," se spominja začetkov Eka Vogelnik, ki je letos skupaj z Naškom Križnarjem in Amirjem Muratovićem članica žirije, ki bo izbrala najboljše mladinske filme, ki bodo predstavljeni v Izoli.

Poleg projekcije filmov se bodo udeleženci jubilejnega srečanja družili tudi filmskih delavnicah, poznavalci otroške filmske ustvarjalnosti pa se bodo srečali na posvetu o filmskih vzgoji mladih. Med drugim bodo iskali odgovor na vprašanje, kako naj pedagogi navkljub sodobnim medijem nenaklonjeni slovenski šolski in kulturni politiki vključujejo mlade v razmišljanje o vsebinah in sporočilih, ki jih dan za dnem prinašajo brezštevilni filmi in medijska sporočila.

Razveseljivo pa je to, da filmska vzgoja - če ji še zmerom smemo tako reči – še vedno živi in priteguje nove in nove mlade filmske ustvarjalce. Ti se igrajo film, igrajo se filmske režiserje, filmske igralce, filmske snemalce, filmske montažerje, pa čeprav je vse skupaj ena sama elektronika, ki se meri v stotih framih na sekundo in je slikovna frekvenca 24 sličic že zdavnaj pozabljena. Filme danes v resnici lahko snema vsak, dobro pa jih bo posnel le tisti, ki si bo pridobil določena filmska znanja in izkušnje. Razvila se mu bo fantazija, znal se bo sproščati, spoznaval bo osnove filmskega jezika. Tako bodo iz mladih filmskih ustvarjalcev nastali izobraženi in kritični filmski gledalci, kakšen od njih pa se bo v poznejših letih zagotovo uveljavil tudi kot filmski avtor.

Režiser Matija Milčinski