Režijo predstave Neustrašna raziskovalka Marie Curie in radioaktivnost! podpisuje Justin Durel, avtorsko ekipo ob njem sestavljata še Tomaž Lapajne Dekleva in David Dolamič, ki v predstavi tudi nastopata. Kostumografinja predstave je Jana Čoh, grafično oblikovanje podpisuje Rahela Klopčič. Foto: Društvo za razvoj gledališča v izobraževanju
Režijo predstave Neustrašna raziskovalka Marie Curie in radioaktivnost! podpisuje Justin Durel, avtorsko ekipo ob njem sestavljata še Tomaž Lapajne Dekleva in David Dolamič, ki v predstavi tudi nastopata. Kostumografinja predstave je Jana Čoh, grafično oblikovanje podpisuje Rahela Klopčič. Foto: Društvo za razvoj gledališča v izobraževanju
Marie Curie
Pierre Curie, Marie Curie in Henri Becquerel so leta 1903 prejeli Nobelovo nagrado za fiziko za raziskave na področju radioaktivnosti. To je bila prva Nobelova nagrada, ki jo je prejela ženska - osem let pozneje je prejela še Nobelovo nagrado za kemijo. Foto: EPA

Predstavo, ki se na zabaven in sproščen način ukvarja z radioaktivnostjo, z znanstvenim delom Marie Curie, in družbenimi okoliščinami, v katerih je delala, je na oder Štihove dvorane v Cankarjevem domu postavila ustvarjalna ekipa Društva za razvoj gledališča v izobraževanju.

Režijo predstave podpisuje Justin Durel, avtorsko ekipo ob njem sestavljata še Tomaž Lapajne Dekleva in David Dolamič, ki v predstavi tudi nastopata. Neustrašna raziskovalka Marie Curie in radioaktivnost! je namenjena otrokom druge triade osnovne šole, spremlja jo zabavna in poučna delovna knjižica za boljše razumevanje naravoslovnih dejstev, ki se jih dotika predstava.

Prav Marie Curie je najbolj zaslužna, da danes razumemo radioaktivnost. Željna znanja je prišla iz Varšave v Pariz ter tam zagrizeno študirala in raziskovala. V tistem času so mnogi menili, da ženske - kaj šele tujke - ne zmorejo vrhunskega znanstvenega dela.

Sploh prva nobelovka v zgodovini
Leta 1903 so Pierre Curie, Marie Curie in Henri Becquerel prejeli Nobelovo nagrado za fiziko za raziskave na področju radioaktivnosti. To je bila prva Nobelova nagrada, ki jo je prejela ženska. Denar, ki je prišel z nagrado, pa je omogočil, da sta zakonca Curie lahko prvič najela pomočnika v laboratoriju - še vedno pa nista imela primernega laboratorija. Znano je, da je Marie ob tem, ko je kristalizirala radij, v drugem loncu kuhala zelje za kosilo.

V temi "ljubko" svetleči žepi
A Marie ni vedela o radioaktivnosti vsega, kar vemo danes. Radioaktivne vzorce je prenašala v žepu halje in jih hranila v predalu svoje pisalne mize. Opisovala je, da se v temi ljubko svetijo. Leta 1934 je umrla za posledicami velikih količin sevanja.
Najprej zaničevana, nato slavljena kot francoska junakinja.

Francoski mediji so sprva grdo pisali o Marie Curie - da je tujka in ateistka, obtoževali so jo vsega mogočega. A ko je prejela drugo Nobelovo nagrado, tokrat za kemijo - za odkritje polonija in radija, so jo slavili kot francosko junakinjo.

Premiera predstave za mlade Neustrašna raziskovalka Marie Curie in radioaktivnost! je bila v soboto v Štihovi dvorani Cankarjevega doma, ponovitve sledijo na istem odru od 23. do 26. oktobra.