Igralska kariera Mirande Caharija je zaradi dejstva, da je živela v zamejstvu, posebna in izjemna. Že v zelo mladih letih se je odločila za šolanje v interni igralski šoli Slovenskega gledališča v Trstu in zelo zgodaj stopila na odrske deske v profesionalnem gledališču. Prepričala je že v prvih sezonah z naslovno vlogo Sneguljčice, potem pa še zlasti v Arhangelih in avtomatih ter drugih igrah priljubljenega nobelovca Daria Foja. Tako je že pri osemnajstih letih postala stalna članica tržaškega gledališča. Leta 2005 je prejela najvišje umetniško priznanje za življenjski opus, Borštnikov prstan. Foto: Marko Modic / Arhiv SLOGI
Igralska kariera Mirande Caharija je zaradi dejstva, da je živela v zamejstvu, posebna in izjemna. Že v zelo mladih letih se je odločila za šolanje v interni igralski šoli Slovenskega gledališča v Trstu in zelo zgodaj stopila na odrske deske v profesionalnem gledališču. Prepričala je že v prvih sezonah z naslovno vlogo Sneguljčice, potem pa še zlasti v Arhangelih in avtomatih ter drugih igrah priljubljenega nobelovca Daria Foja. Tako je že pri osemnajstih letih postala stalna članica tržaškega gledališča. Leta 2005 je prejela najvišje umetniško priznanje za življenjski opus, Borštnikov prstan. Foto: Marko Modic / Arhiv SLOGI
Tantadruj
Nagrada tantadruj 2017 je delo kiparja Damjana Komela. Pred podelitvijo nagrad si bo občinstvo ogledalo monodramo Ismena nizozemske dramatičarke Lot Vekemans v izvedbi igralke Nikle Petruške Panizon in v Pisonovi režiji. Foto: Jaka Varmuž

Slovesna podelitev bo 30. maja na Velikem odru Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, kjer bodo razglasili še dobitnika tantadruja za najboljšo vlogo in za najboljšo predstavo.

Sedmega dobitnika tantadruja za življenjsko delo, ki ga podeljujejo Gledališče Koper, SNG Nova Gorica in Slovensko stalno gledališče Trst, je izbrala žirija v sestavi Meta Hočevar, Teja Glažar in Igor Pison.

Kariera, zavezana tržaškemu gledališču
Kot je zapisala v utemeljitvi, je Miranda Caharija s svojim igralskim deležem v 160 uprizoritvah različnih žanrskih usmeritev močno zaznamovala delovanje Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, njegovi okolici, pa tudi povsod tam, kjer je gledališče gostovalo, predvsem pa je v njem vztrajala tudi v času njegovih kriz in nesoglasij njegovega vodstva ter verjela, da šteje le predanost poklicu, ki ga je opravljala s posebno ljubeznijo.

Mirando Caharija so s tedanjim Slovenskim narodnim gledališčem v Trstu najprej povezala učna leta, pod njegovim okriljem je zaključila interno igralsko in baletno šolo. Že v času šolanja je nastopila v manjših vlogah, pri osemnajstih pa je postala njegova stalna članica.

Borštnikova nagrajenka
Že v prvi sezoni si je ustvarila ime z naslovno vlogo, Goljevo Sneguljčico. Zaradi majhnosti tržaškega ansambla je bila primorana igrati vse, kar je bilo mogoče; v posameznih sezonah, v katerih so takrat odigrali po osem ali več premiernih uprizoritev, je nastopila vsaj v šestih od njih.

V drugem desetletju dela v gledališču se je dokazala tudi kot interpretinja karakternih vlog in prejela prva igralska priznanja: leta 1975 na Borštnikovem srečanju nagrado za mlado igralko, slabe tri leta pozneje prav tako na Borštnikovem srečanju nagrado občinstva in leta 1977 nagrado Sklada Staneta Severja.

Karierna renesansa na filmu
Osemdeseta leta minulega stoletja ji niso bila naklonjena, in četudi med vlogami najdemo velike, je bila igralka sposobna občinstvu pokazati več, kot je bilo zanjo pravih vlog ali ponujenih priložnosti. Prav zato se je v tistih letih obrnila k filmu. Na platnu je sicer debitirala že leta 1965, sredi 80. let pa je posnela svoj najodmevnejši film, Eva, v režiji Francija Slaka, v katerem je odigrala naslovno vlogo.

V sezoni 1989/90 je odigrala eno svojih magistralnih vlog, Serafino Delle Rose v Williamsovi Tetovirani roži v režiji Maria Uršiča. Ob 40-letnici umetniškega dela pa je odigrala naslovno vlogo v drami Deja Husu, ki jo je ob njenem igralskem jubileju in v letu, ko je prejela Borštnikov prstan, prav zanjo napisal in tudi režiral Mario Uršič.

Z igralcem Livijem Bogatcem je tudi vrsto let nastopala v radijski oddaji Za smeh in dobro voljo na Radiu Trst A, z igralskim kolegom in režiserjem Uršičem pa v predstavah, ki so jih poleti igrali na odprtem v Križu pri Trstu.

O dobitniku nagrade tantadruj za najboljšo vlogo in za predstavo bo odločala žirija v sestavi Matej Bogataj, Marij Čuk in Vojko Belšak. Novost letošnje podelitve je, da bo žirija podala tudi splošno oceno o delovanju posameznih gledališč v sezoni 2016/17.