Koroški Slovenec Miha Kampuš je pred dvema letoma sprožil iniciativo, ki naj bi povezala slovensko manjšino in nemško govorečo večino na avstrijskem Koroškem. Eden izmed ciljev pobude je preseganje preteklosti, ki že desetletja ločuje naroda.

Kampuš, podjetnik, ki živi v Celovcu, je zato ustanovil je platformo Unser Land/Naša dežela – Zusammenwachsen/Rastimo skupaj, ki letos oblikuje kulturni program spominske prireditve ob 94. obletnici koroškega plebiscita v deželnem dvorcu v Celovcu.

Je Kampuševa simbolna vizija, da bi leta 2020 ob 100. obletnici plebiscita oba naroda skupaj zaplesala na dvorišču deželnega dvorca, uresničljiva? Miha Kampuš je prepričan, da je. "Potrebnih bo veliko korakov, zato se z različnimi projekti trudi veliko ljudi. Časi so se spremenili na boljše, vidi se, da se odpiramo in živimo v sedanjosti."

Projekt sožitja
Prav preseganje preteklosti, ki je desetletja ločevala, je eden izmed ciljev pobude. Kot pravi Miha Kampuš, je prišel čas, da na avstrijskem Koroškem zaživijo v sožitju - kot človek s človekom - ne glede na materni jezik. "Obletnica plebiscita nas je v preteklosti zaradi političnih motivov delila, mi želimo to delitev preseči. Danes živimo v združeni Evropi," pojasnjuje svoj odnos do obletnice plebiscita, ki je razdelil Koroško in zaznamoval več generacij koroških Slovencev.

"Kje ste, koroški Slovenci?"
Rodil se je v slovenski družini in njegov materni jezik je bil od prvega trenutka slovenščina. "Mislim in govorim slovensko," pravi. Odraščal je v nemškem okolju, zato je nemščina postala sestavni del njegovega življenja. Čeprav je bil v mladosti tarča zasmehovanja, kot uspešen podjetnik dobro ve, kako pomembno je znanje jezikov in poznavanje različnih kultur. Prav nemško govoreči prijatelji iz podjetniških vrst so ga spodbudili k razmišljanju o sožitju in povezovanju. Opozorili so ga namreč, da koroških Slovencev ne poznajo, ne vedo, kaj delajo, medijska poročila o njih pa so predvsem negativna. "Kje ste?" so Miho Kampuša spraševali avstrijski kolegi in moral se je strinjati z njimi.

Do sožitja ob pomoči glasbe
"Sam pojem že 25 let pri zboru Jakoba Petelina Gallusa iz Celovca, 10 let mu tudi predsedujem. Ko nastopamo, pa v glavnem vabimo iste ljudi. To so koroški Slovenci in tisti, ki so nam blizu. Drugi ne najdejo poti do nas. Ne poznamo se in nimamo stikov." Kako preseči te delitve, kako se spoznati in zaživeti v sožitju? Miha Kampuš je stavil na glasbo. Stavo je, kot kaže, tudi dobil.

Drugega maja 2012 sta na celovški železniški postaji skupaj nastopila mešani pevski zbor Jakoba Petelina Gallusa in celovški komorni zbor Kammerchor Klagenfurt, pridružila sta se jima še zbor Slovenske gimnazije in vojaška godba. Čeprav niso promovirali koncerta, si je nastop skupine 250 pevcev ogledalo približno 1.000 ljudi. Spoznavali so se pevci in spoznavalo se je občinstvo. Projekt sožitja je zaživel.

Nekaj mesecev pozneje je sledil skupen koncert petih združenih koroških zborov; peli so pesmi koroških – slovensko in nemško govorečih – avtorjev, v obeh jezikih, napisane posebej za ta koncert. Iniciativa Unser Land/Naša dežela, ki pripravlja povezovalne projekte na področju gospodarstva in z mladimi, je vključila tudi športnike.

S kolesi po "naši deželi"
"Kärnten erfahren – spoznati Koroško" je bil kolesarski rekreacijski projekt, ki naj bi pokazal, "da je vsak del Koroške del naše dežele". Vožnja naj pripomore k strpnosti in spoštovanju med vsemi Korošicami in Korošci. Tako je cilj projekta ob predstavitvi pojasnjeval Miha Kampuš. Znani koroški športniki so se junija lani s kolesi iz različnih smeri odpravili proti Beljaku. Na poti so se jim pridružili rekreativni kolesarji. Pokrovitelj kolesarjenja je bil Peter Paco Wrolich, koroški Slovenec, vrhunski avstrijski športnik.

Obletnica plebiscita – nova priložnost za sožitje
Iniciativa Unser Land/Naša dežela letos oblikuje kulturni program na spominski prireditvi ob obletnici koroškega plebiscita. Po besedah Mihe Kampuša bo tudi ta prireditev v znamenju sožitja. In seveda glasbe. Vnovič bodo nastopili združeni koroški zbori ob spremljavi vojaške godbe. To bo še ena priložnost za srečanje ljudi ne glede na materni jezik, da se "pusti preteklost preteklosti, se sreča v sedanjosti in skupaj zaživi za prihodnost", kar je namen iniciative z Mihom Kampušem na čelu.

Vredno razmisleka?

Mateja Železnikar