Lenart Krečič je zelo aktiven: veliko nastopa, zaključuje študij fizike, zasebno poučuje saksofon, improvizacijo, teorijo, ter aranžiranje, pa tudi matematiko in fiziko. Današnji repertoar so glasbeniki v petek že odigrali v Velenju. Foto: Spletna stran Lenarta Krečiča
Lenart Krečič je zelo aktiven: veliko nastopa, zaključuje študij fizike, zasebno poučuje saksofon, improvizacijo, teorijo, ter aranžiranje, pa tudi matematiko in fiziko. Današnji repertoar so glasbeniki v petek že odigrali v Velenju. Foto: Spletna stran Lenarta Krečiča
Big Band RTV Slovenija
Izvrstni glasbeniki Big Banda RTV Slovenija. Foto: RTV SLO
Lenart Krečič
MMC RTV SLO Leta 2009 na 50. Jazz Festivalu Ljubljana.
Reggie Workman je imel velik vpliv na njegovo glasbeno kariero.

Drevi bo v Klubu Cankarjevega doma z avtorskimi skladbami nastopil z Big Bandom RTV Slovenija, ki ga bo tudi vodil. Glasbenikom se bosta na odru pridružila tudi bobnar Gene Lake in basist Boris Kozlov, odigrali pa bodo avtorski repertoar, med katerimi so tudi skladbe, napisane prav za ta koncert. Pri ustvarjanju nekaterih novih skladb je Krečič navdih našel tudi med gostovanji. "V zadnjih dveh mesecih sem kar nekaj potoval, nekaj časa sem preživel v Italiji, tako da sem navdih dobival tudi iz tamkajšnjih špilov."

Pri 33 letih se lahko pohvali z zelo pisano in uspešno kariero, z glasbo pa je povezan že od majhnih nog. A sprva se je s prsti sprehajal v po črno-belih tipkah. "Klavir je bil samodejna zadeva, brat je bil namreč pianist in smo imeli klavir doma. A klavirja nisem rad vadil, precej sem upiral, a neuspešno (smeh). Ko je bilo osnovne šole konec, sem rekel, da bi se rad še naprej ukvarjal z glasbo, vendar ne bi igral klavirja, temveč saksofon. In ne klasike, temveč džez." Po dveh letih študija saksofona so ga sprejeli na Srednjo glasbeno in baletno šolo na oddelek za džez in sodobno glasbo, kjer je s pohvalo maturiral leta 2002.

Navdušenje nad pesmimi Tine Turner
Kot pravi, mu je bil saksofon že od nekdaj zelo zanimiv instrument, najprej pa se je z njim srečeval v poppesmih. "Recimo v pesmi Tine Turner Simply the best. Prešinilo me je: To je res hud sound in tudi sam bi rad to počel," opiše začetek glasbene ljubezni.

Njegov profesor v nižji glasbeni šoli in delno tudi v srednji šoli (dve leti ga je učil še član Big Banda Aleš Suša) je bil Primož Flajšman, zdaj član Big Banda, ki mu je dal zelo uporaben nasvet: "Če znaš džez, znaš vse."

Poleti 2002 se je udeležil poletne šole Jazzinty, kjer ga je mentor Reggie Workman povabil na študij džezovske glasbe na The New School for Jazz and Contemporary Music, kamor se je vpisal jeseni 2003. Kot je pojasnil, je naslednje leto dobil državno štipendijo, finančno pa mu je pomagala tudi domača glasbena šola.

"New York je bil že moj zgodnji sen. Že pri 16 letih sem si rekel, da bom šel enkrat tja. Izkušnja je bila neponovljiva. Še vedno grem zelo rad tja, vendar pa je tam živeti zelo težko. Vprašanje je namreč, kakšna je tvoja kakovost življenja: ali boš životaril ali živel. In v bistvu je bilo bolj životarjenje, ker je vse tako težko, da se je treba z veliko rečmi ukvarjati, da sploh lahko preživiš," pojasnjuje svoj pogled na življenje v velikem jabolku. Med študijem je igral s številnimi glasbeniki in postal tudi redni član skupin FM Tribe pod vodstvom dolgoletnega basista Manu Dibanga Francisa Mbappeja in Tenth World Kevina Jonesa.

Kot razkriva njegova spletna stran, je maja 2007 kot eden treh najboljših študentov diplomiral s pohvalo na New School University in bil sprejet na magistrski program džezovske glasbe na New York University, kjer je jeseni 2007 začel študirati s svetovno znanimi glasbeniki. To so bili Chris Potter, Joe Lovano, Don Friedman, John Scofield, Tony Moreno, Jim McNeely in Jean-Michel Pilc. Postal pa je tudi izredni profesor saksofona na New York University med magistrskim študijem.

Že med študijem se je redno vračal domov in nastopal z domačimi in tujimi glasbeniki. "Po dveh letih životarjenja (op. dve leti po koncu magistrskega študija) sem se odločil, da grem nekam, kjer lahko delam glasbo, ne pa da izgubljam čas s stvarmi zgolj za golo preživetje," razloži, kako se je vrnil domov in odprl novo poglavje svoje kariere, še vedno pa veliko sodeluje tudi z glasbeniki na drugi strani Atlantika.

Na vprašanje, ali se da preživeti od tovrstne glasbe, Krečič odgovarja, da je to odvisno od tega, koliko si dejaven. "Ni lahko, nimamo niti enega pravega džezovskega kluba, je sicer nekaj barov, kjer si prizadevajo za tovrstno sceno, kar je pohvalno, je pa dejstvo, da je to finančno drobiž."

Sam ima poleg igranja in skladanja tudi servis saksofonov, kar ga zelo veseli. "Treba se je malo znajti," se nasmeje in pojasni, da sta pri tem združeni dve njegovi veliki ljubezni: glasba in fizika. Fiziko je tudi študiral in je tik pred koncem. "Že ene štiri leta končujem študij fizike, a se časovno vedno nekaj poruši, da se ne morem pripraviti na svoj zadnji izpit. Servis saksofonov je v bistvu preplet fizike in glasbe. Popravljanje instrumentov je čista fizika."

Vse več mladih posluša džez
V prihodnjih mesecih ga čaka še nekaj koncertov doma, potem pa tudi v Italiji, poleti pa bo znova poskusil pripeljati v Slovenijo kakšnega gosta. Kot pravi, mu je zelo všeč, da zadnje časa na džezovske koncerte prihaja vse več mladih. "Tisti, ki imajo v rokah niti različnih festivalov, so tisti, ki odločajo, kakšen slog glasbe bo prišel v Slovenijo. Džez kot tak pa se med mladimi zelo razširja, kar je zelo dobrodošlo."

Jazz z Lenartom Krečičem
Jazz z Lenartom Krečičem