S filmom Unsane se je Soderbergh vrnil k načinu ustvarjanja filmov, kakršnega se je loteval v mladih letih. To mu je bilo v pravi užitek, pravi. Foto: EPA
S filmom Unsane se je Soderbergh vrnil k načinu ustvarjanja filmov, kakršnega se je loteval v mladih letih. To mu je bilo v pravi užitek, pravi. Foto: EPA
Unsane
Soderbegh je film posnel po navdihu resnične anekdote iz življenja scenarista Jamesa Greerja, ki je nekega dne šel na običajen pregled k zdravniku, kjer je izvedel za prisilno hospitalizacijo pacientov, ki s svojimi besedami nakažejo določene psihološke znake. Foto: EPA

Ker je zdravje v ZDA posel, določene vedenjske ustanove delujejo po profitnem načelu, zato potrebujejo paciente na podoben način, kot zapori potrebujejo zapornike. Naredili bodo vse, da se dokopljejo do teh pacientov, pri tem pa bodo izkoristili vaše zdravstveno zavarovanje. Ko zavarovalnica neha plačevati vašo hospitalizacijo, vas bodo naenkrat razglasili za zdrave.

James Greer
Steven Soderbergh, Claire Foy in Joshua Leonard
Na fotografiji Steven Soderbergh in igralca v filmu Claire Foy ter Joshua Leonard na premier na Berlinalu. Foto: EPA
Unsane
Film Unsane je v celoti posnet z iPhonom. Foto: EPA

Pozitivna plat snemanja z iPhonom je zame predvsem ta, da lahko objektiv nastavim, kamor koli želim, in to v nekaj sekundah. Ni mi treba vrtati lukenj v zid ali postavljati kamere na strop. To, da prizor odvadimo, nato pa takoj začneš snemati, ohranja visoko raven energije na prizorišču. Je tudi nekaj negativnih stvari, s katerimi se moraš ukvarjati pri tako majhni napravi. Telefon je izjemno občutljiv za vibracije, kar je lahko velik problem.

Steven Soderbergh
Unsane
Film se predstavlja v glavnem tekmovalnem programu Berlinala. Po premieri v nemški prestolnici prihaja marca na reden spored ameriških, britanskih in nemških kinematografov. Foto: EPA
Steven Soderbergh
V dnevih pred Berlinalom je režiser izjavil, da bo od zdaj kar vse svoje filme posnel na ta način. Foto: EPA

Unsane prikazuje zgodbo o Valentini Sawyer (Claire Foy), povsem običajni mladi ženski, ki poskuša ubežati primežu obsedenega zasledovalca Davida Strina (Joshua Leonard). Ko jo po seansi s psihološko svetovalko proti njeni volji hospitalizirajo v psihiatrični ustanovi, se to izkaže za izvrstno priložnost, da se Strine dokončno polasti privlačnega dekleta. Film so z iPhonom posneli v le dveh tednih.

Soderbegh je film posnel po navdihu resnične anekdote iz življenja scenarista Jamesa Greerja, ki je nekega dne šel na običajen pregled k zdravniku. Ko mu je med naštevanjem simptomov na pol v šali priznal, da ima tu in tam samomorilska nagnjenja, mu je zdravnik povedal, da ameriška zakonodaja zdravstvenim delavcem omogoča prisilno hospitalizacijo pacientov, ki s svojimi besedami nakažejo tovrstne psihološke znake. “Ker je zdravje v ZDA posel, določene vedenjske ustanove delujejo po profitnem načelu, zato potrebujejo paciente na podoben način, kot zapori potrebujejo zapornike. Naredili bodo vse, da se dokopljejo do teh pacientov, pri tem pa bodo izkoristili vaše zdravstveno zavarovanje. Ko zavarovalnica neha plačevati vašo hospitalizacijo, vas bodo naenkrat razglasili za zdrave,” je svojo izkušnjo na novinarski konferenci razložil Greer.

Spet uživa v snemanju filmov
S filmom Unsane se je Soderbergh vrnil k podobni temi, kot jo je raziskoval že v izvrstnem filmu Stranski učinki (Side Effects, 2013). Pa vendar so zaradi prevladujoče tematike gibanja Jaz tudi (Me Too) Soderbergha na novinarski konferenci pozvali, naj film raje komentira s tega vidika. "Film smo posneli junija lani, še pred začetkom gibanja Jaz tudi, ki se je razmahnilo šele oktobra. To gibanje temelji na temah, ki so z nami že dolgo. Če se film loti takšnih tem, je ujemanje s tem gibanjem bolj ali manj naključno. Vsekakor me zanimajo tovrstne družbene dinamike, in to ne samo v smislu spola, ampak predvsem z vidika moči. Zanima me vprašanje, kaj se zgodi z ljudmi, ko se ujamejo v sistem, ki je zasnovan tako, da jih oropa identitete. Ta psihološki prostor se mi zdi zelo zanimiv.

Soderbergh je pred nekaj leti naznanil, da se umika iz ustvarjanja filmov, zato ga je na novinarski konferenci doletelo vprašanje, ali filma Loganovi srečneži (Logan Lucky, 2017) in Unsane pomenita dokončno in dolgotrajno vrnitev na filmsko sceno. “Kot filmar sem se vrnil že z ustvarjanjem serije Kirurg (The Knick, 2014-15). Nekatere frustracije, ki sem jih imel glede filmske industrije, so se začele mešati s konkretnimi režiserskimi opravili. Ko sem začel snemati to serijo, sem ugotovil, da v resnici uživam v tem delu in je bil predvsem filmski posel tisti, ki me je frustriral. Ko sem se lotil dela, sem se odločil, da bom nadaljeval. S filmom Unsane sem se vrnil nazaj k načinu ustvarjanja filmov, kakršnega sem se loteval, ko sem bil zelo mlad, celo najstnik. To je bil zame pravi užitek.”

Vrnitev k staremu načinu snemanja bo težka
Film Unsane je podobno kot film Tangerine (2015) Seana Bakerja v celoti posnet z iPhonom. Ali smo morda vse bolj priča temu, da to ne bodo več zgolj izjeme v svetu nizkoproračunskega ustvarjanja, temveč se tovrstni pristopi uveljavljajo tudi med uveljavljenimi režiserji v dražjih produkcijah? “Na področju filmske fotografije smo trenutno na zanimivi prelomnici, še posebej glede tega, v katero smer se razvijajo digitalne kamere. Nova tehnologija zahteva neke vrste inverzijo tehnik, ki bi jih uporabljali, če bi še vedno snemali na filmski trak. V tem zelo uživam in poskušam izkoristiti pozitivne vidike snemanja z digitalno tehnologijo. Za mnogo režiserjev je to še vedno problem. Dandanes se na vsakih šest mesecev pojavi nova tehnologija, ki naredi digitalno fotografijo še bolj vznemirljivo. Stopnja nadzora v postprodukciji, ki smo jo dobili s to tehnologijo, je za direktorje fotografije res razveseljujoča. Ko sem začenjal ustvarjati filme, si moral v projekcijski sobi v hitrem tempu narekovati, katere popravke želiš, v upanju, da si bo kolorist lahko vse to zapisal. To je bilo zelo frustrirajoče. Tega zdaj ni več in ta nadzor, ki ga imamo zdaj, mi je zelo všeč.”

Konkretne prednosti snemanja s pametnim telefonom vsekakor uvajajo kar nekaj pozitivnih premikov na bolje. “Pozitivna plat snemanja z iPhonom je zame predvsem ta, da lahko objektiv nastavim, kamor koli želim, in to v nekaj sekundah. Ni mi treba vrtati lukenj v zid ali postavljati kamere na strop. To, da prizor odvadimo, nato pa takoj začneš snemati, ohranja visoko raven energije na prizorišču. Je tudi nekaj negativnih stvari, s katerimi se moraš ukvarjati pri tako majhni napravi. Telefon je izjemno občutljiv na vibracije, kar je lahko velik problem. Še en dejavnik, s katerim sem se moral ukvarjati, je bil tudi ta, da je kljub ločljivosti 4K senzor zelo majhen, kar proizvede zelo veliko globino polja. Izkoristiti je treba dejstvo, da je slika ostra od čisto blizu pa vse do neskončnosti, in to globino moraš vkomponirati v vsak kader. Pozitivne plati vsekakor prevladajo nad pomanjkljivostmi. Zdaj, ko sem izkusil to tehnologijo, se bo zelo težko vrniti h konvencionalnemu filmskemu ustvarjanju. Frustriralo bi me, če ne bi mogel objektiva nastaviti tako hitro kot tukaj. Pri filmu, ki ga bomo začeli snemati naslednji teden, bom uporabil iste metode kot pri Unsane. Od tu dalje pa še ne vem, bo pa vsekakor zelo zanimivo.”

Spletni oglasi niso za “prave filme”
Ameriški režiser s svojimi filmi ob izvirnih tehnikah snemanja orje ledino tudi na področju filmske distribucije in promocije. Že s filmom Loganovi srečneži je eksperimentiral z novimi načini iskanja potencialnih gledalcev. Kakšni so načrti za tokratni film, ki se s svojo estetiko domačega videa zdi celo bolj primeren za predvajanje na manjših zaslonih?

“Ko smo snemali Unsane, nismo imeli nikakršnega namena, da bi film poslali v kinematografe. Domnevali smo, da ga bomo izdali na kakšni spletni platformi. Ko pa sem si po snemanju film ogledal na filmskem platnu, sem pomislil, da bi ga morda vendarle predvajali tudi v kinih. Film bomo distribuirali prek istih podjetij kot pri Loganovih srečnežih. Pri prejšnjem filmu smo na mojo željo večino denarja za promocijo porabili na družbenih omrežjih. Hotel sem eksperimentirati s tem, ali lahko ljudi dosežemo izključno na ta način. Pri tem smo prišli do spoznanja, da se se spletni uporabniki spuščali v intenzivno interakcijo z našimi vsebinami, pa vendar ti isti ljudje nato niso kupili vstopnice za film. Še vedno so različna mnenja, ali se je to zgodilo samo pri Loganovih srečnežih ali pa to velja za vse tovrstne projekte. Zato smo se odločili, da bomo pri Unsane obrnili formulo in bomo počeli točno tisto, česar sem po navadi obtoževal druge – kupili bomo televizijske oglase. Druga stvar, ki smo se je naučili pri Loganovih srečnežih, je bila ta, da če gledalci ne vidijo oglasa za film na televiziji, potem ga ne dojamejo kot ‘pravi film’. Ker smo oglaševali samo na spletu, so ljudje domnevali, da Loganovi srečneži ni bil legitimen film. Zato bomo pri Unsane ubrali bolj tradicionalno pot.”

Matt Damon v filmu zgolj za minuto, direktor fotografije pa je "pijanec"
V filmu se v majhni vlogi pojavi tudi Soderberghov redni sodelavec Matt Damon, ki se je bolj ali manj samo oglasil na snemanju, da bi preveril, kako je videti ustvarjanje s tovrstno nizkoproračunsko tehnologijo. “Z Mattom sva se pogovarjala po telefonu in vprašal me je, česa se bom lotil. Rekel sem mu, da bomo posneli Unsane in da bomo produkcijo postavili drugače kot sicer. Izrazil je željo, da bi prišel pogledat, kako je to videti v praksi. V scenariju smo imeli kratek prizor, v katerem protagonistka izve, da ne bo več mogla živeti običajnega življenja. Mattu sem rekel, da če res želi sodelovati pri filmu, potem je ta prizor idealna priložnost, da to stori. Prizor smo posneli v uri in pol. Mislim, da ima on rekord, saj je nastopil že v sedmih mojih filmih. Mislim, da bova to še naprej nadaljevala.”

Soderbergh pa je v filmu Unsane nadaljeval še eno tradicijo: tudi tokrat je prevzel vlogo direktorja fotografije, podpisuje pa se s psevdonimom Peter Andrews. Iz novinarskega občinstva je prejel humorno prošnjo, naj komentira, kako je delati s fiktivnim sodelavcem. “Nekaj pijanca je v njem. Je pa poceni in hiter, predvsem pa ne govori veliko, zato bova nadaljevala sodelovanje,” je novinarsko občinstvo nasmejal 55-letni ustvarjalec.

Iz Berlina

Ker je zdravje v ZDA posel, določene vedenjske ustanove delujejo po profitnem načelu, zato potrebujejo paciente na podoben način, kot zapori potrebujejo zapornike. Naredili bodo vse, da se dokopljejo do teh pacientov, pri tem pa bodo izkoristili vaše zdravstveno zavarovanje. Ko zavarovalnica neha plačevati vašo hospitalizacijo, vas bodo naenkrat razglasili za zdrave.

James Greer

Pozitivna plat snemanja z iPhonom je zame predvsem ta, da lahko objektiv nastavim, kamor koli želim, in to v nekaj sekundah. Ni mi treba vrtati lukenj v zid ali postavljati kamere na strop. To, da prizor odvadimo, nato pa takoj začneš snemati, ohranja visoko raven energije na prizorišču. Je tudi nekaj negativnih stvari, s katerimi se moraš ukvarjati pri tako majhni napravi. Telefon je izjemno občutljiv za vibracije, kar je lahko velik problem.

Steven Soderbergh