Osrednji eksponat Prirodoslovnega muzeja Slovenije predstavlja okostje mamuta, ki je staro okoli 20.000 let, našli pa so ga v Nevljah pri Kamniku. Foto: Prirodoslovni muzej Slovenije
Osrednji eksponat Prirodoslovnega muzeja Slovenije predstavlja okostje mamuta, ki je staro okoli 20.000 let, našli pa so ga v Nevljah pri Kamniku. Foto: Prirodoslovni muzej Slovenije
false
Ena izmed ustanovnih zbirk je zbirka mineralov barona Žige Zoisa. Med njimi je tudi mineral zoisit, ki so ga poimenovali po nosilcu zbirke. Foto: Prirodoslovni muzej Slovenije

Zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki je nacionalni muzej in edina specializirana ustanova za hranjenje kulturne dediščine naravoslovnega izvora, so sicer trenutno shranjene na kar treh različnih lokacijah. Več kot pol milijona primerkov je tako shranjenih v muzejski stavbi na Prešernovi ulici, v stanovanjski stolpnici v Šiški ter v skladiščni hali BTC-ja. Po ugotovitvah inšpektorata iz leta 2002 nobena izmed treh lokacij ne dosega minimalnih meril za hranjenje kulturne dediščine, so opozorili v strokovnem svetu.

V muzeju za hranjenje zbirk so bile v preteklih 14 letih od opozorila inšpektorjev sicer opravljene nekatere izboljšave, a te niso dosegle standardov, ki jih zahteva pravilnik. Gradnja nove stavbe se na ministrstvu že 25 let omenja kot prioriteto, vendar je stališče ministrstva, da prostorska rešitev naravoslovnih zbirk muzeja ni mogoča niti v kratkoročnem niti srednjeročnem obdobju, so zapisali v svetu muzeja.

"Sistematično zanemarjanje"
Ministrstvo za kulturo je po njihovem mnenju sistematično zanemarjalo naravoslovne zbirke. "Medtem ko je nacionalnim muzejem in galerijam zagotovilo visoke standarde hranjenja kulturne dediščine, je zbirke Prirodoslovnega muzeja pogosto, navkljub apelom, puščalo v blatu," so kritični v svetu.

Strokovni svet Prirodoslovnega muzeja zato ministrstvo poziva k priznanju, da zbirke muzeja ne dosegajo veljavnih standardov hranjenja kulturne dediščine, česar se zavedajo že 25 let. Prav tako so jih pozvali, naj priznajo, da na ministrstvu ves ta čas niso sprejeli potrebnih ukrepov. Ministrstvo mora ponovno preveriti stanje naravoslovnih zbirk, za katere je odgovorno, in predlagati najnujnejše kratkoročne ukrepe. V srednjeročnem obdobju pa mora izvesti sprejemljivo končno rešitev, so prepričani.