Eden od dokazov Michelangelovega avtorstva je natančna razčlenjenost trebušnega predela z mišicami, ki je bila značilna za umetnika. Foto: EPA
Eden od dokazov Michelangelovega avtorstva je natančna razčlenjenost trebušnega predela z mišicami, ki je bila značilna za umetnika. Foto: EPA
Brona so leta 2002 prodali pri dražbeni hiši Sotheby's za 1,8 milijona funtov, a če bo Michelangelovo avtorstvo sprejeto, bosta najverjetneje vredna več sto milijonov. Foto: EPA
Michelangelo
Za najbolj znana dela Michelangela Buonarrotija (1475-1564) veljajo poslikava stropa Sikstinske kapele, slika Poslednja sodba, kipi Davida in Mojzesa ter Pieta, grobnica Medičejcev in kupola bazilike svetega Petra v Rimu. Foto: Wikipedia

Skupina strokovnjakov z Univerze v Cambridgeu je Michelangelovo avtorstvo meter visokih kipov potrdila po štirih letih raziskav. Kipa, znana tudi kot Rothschildova brona, sta edina do zdaj znana ohranjena Michelangelova bronasta kipa. Ustvaril naj bi ju po svoji marmornati mojstrovini Davidu in preden je začel slikati freske na stropu Sikstinske kapele med letoma 1508 in 1512.

Vrednost bo najbrž poletela v nebo
Brona so leta 2002 prodali pri dražbeni hiši Sotheby's za 1,8 milijona funtov, a če bo Michelangelovo avtorstvo sprejeto, bosta po pisanju BBC-ja vredna več sto milijonov. Lani so denimo sliko Leonarda da Vincija Odrešenik sveta (Salvator mundi) prodali za 350 milijonov funtov. Po besedah Victorie Avery, kustosinje za uporabne umetnosti v Muzeju Fitzwilliam v Cambridgeu, kipa zaznamujejo anatomske značilnosti.

Pravzaprav je še v 19. stoletju veljalo, da je Michelangelo avtor bronastih jahačev, pozneje pa so ju pripisali nizozemskemu kiparju Willemu Danielszu van Tetrodeju. Nato pa ju je leta 2014 Paul Joannides z Univerze v Cambridgeu povezal z drobnim detajlom na kopiji izgubljene Michelangelove risbe iz 16. stoletja, ki jo hranijo v Muzeju Fabre v Montpellieru v Franciji.

Leta 2015 pa je prej omenjeni Muzej Fitzwilliam predstavil dokaze o Michelangelovem avtorstvu. Victoria Avery je proučila tudi 30 pisem, ki jih je umetnik napisal svoji družini v času, ko se je posvečal bronastemu kipu papeža Julija II. v Bologni. Omenila je še, da so preostale danes znane Michelangelove bronaste kipe, tudi že omenjeni papeški kip, v času francoske revolucije pretopili v topove in drugo orožje.

V omenjenih pismih je Michelangelo pisal o "preizkušnjah in stiskah umetnika, ki se uči svojega dela", pa tudi o tem, da bi mu izdelava manjšega kipa v bronu prinesla delno olajšanje, nadalje poroča BBC. Pričajo pa tudi o tem, da je umetnik sodeloval pri vseh fazah nastanka svojih bronastih kipov, ne le pri izdelavi originalnih modelov, ampak tudi pri izdelavi kalupov in dokončanju del.

Izdelana na vrhuncu ustvarjalne moči
Strokovnjaki so se po besedah Averyjeve zavedali, da bodo tudi ob pomanjkanju pisnih virov znanstveni dokazi prepričljivi. "Gre za Michelangelovi deli. Umetnik ju je ustvaril na vrhuncu svoje ustvarjalne moči, ko si je prizadeval prekositi svoje sodobnike in dominirati v vseh medijih," je še dodala kustosinja.

O dotičnih bronastih jahačih do leta 1878, ko so ju za od 250.000 do 300.000 zlatih frankov od beneške plemiške družine kupili Rothschildi, ni nobenega pisnega gradiva. Zdaj sta v lasti zasebnega zbiratelja iz Londona, a je pričakovati, da ju bo posojal za razstave po vsem svetu, še piše BBC.