S tem je mariborski župan Andrej Fištravec izpolnil obljubo, ki jo je v ponedeljek dal predstavnikom ruske in slovenske države. Ob obisku ruskega ministra za zveze in množične komunikacije Nikolaja Nikiforova so prav tako potrdili dogovor, da bodo nepremičnino zdaj dali v uporabo posebnemu skladu, ki ga ustanavlja ruska stran s ciljem vzpostavitve muzeja.

Ta sklad naj bi zbral denar tudi za ureditev spominskega centra in muzeja, za kar sta projekt že izdelala mariborska arhitekta Mateja Katrašnik in Tomaž Kancler, ter nato skrbel za program v njem.

Temačna vojna zgodovina objekta
Med drugo svetovno vojno je bil kompleks opuščenega carinskega skladišča v Melju del nemškega nacističnega ujetniškega taborišča, imenovanega Stalag XVIII D. V tem objektu je bilo med septembrom 1941 in marcem 1942 v izredno nehumanih razmerah nameščenih več tisoč sovjetskih vojnih ujetnikov in večina jih je tam zaradi izčrpanosti, podhranjenosti ali bolezni tudi umrla.

O muzeju še v številkah
Kot so sporočili z Mestne občine Maribor, bo nakup objekta občinski proračun stal nekaj manj kot 300.000 evrov. Po današnjem sporočilu za javnost so sredstva za nakup nepremičnine zagotovili s prerazporeditvijo sredstev, ki jo je potrdil mestni svet na dopisni seji. Sredstva so odvzeli projektoma ureditve Ceste zmage ter sanacije vlage v Sinagogi.

Na ponedeljkovem sestanku se je župan obvezal tudi, da bo iz proračuna mariborske občine v prihodnjih letih namenjenih še približno 300.000 evrov za urejanje okolice objekta.

Projekt vzpostavitve muzeja je ocenjen na skupno 2,5 milijona evrov, ki naj bi jih, kot omenjeno, prek vzpostavljenega sklada zagotovila ruska stran. Načrtuje se, da bi bilo v muzeju zaposlenih osem oseb, od tega naj bi jih šest financirala Rusija, dva pa Slovenija oziroma Ministrstvo za kulturo RS.

Spodaj se lahko podate na virtualni ogled bodočega ruskega muzeja v Mariboru, ki so ga ustvarili že leta 2014.