Kultura
(7)
SNG Opera in balet Ljubljana
Poslopje današnje Opere v Ljubljani je bilo zgrajeno leta 1892, na prelomu iz 19. v 20. stoletje pa sta tam delovali nemško in slovensko Deželno gledališče z dramskim in opernim ansamblom. Foto: BoBo
Aleksandar Popovski ima za sabo več kot 50 gledaliških predstav. Ustvarja od Stockholma in Londona do Carigrada in Grčije, Srbije, Hrvaške in Slovenije. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Branko Robinšak
Leta 2011 je Branko Robinšak prejel nagrado Prešernovega sklada. Foto: Stane Sršen

V operi bodo Hoffmannove pripovedke zapeli nürnberški Prešeren in tri Olimpije

V Parizu so jo krstno uprizorili leta 1881
11. oktober 2018 ob 13:54,
zadnji poseg: 12. oktober 2018 ob 08:09
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

SNG Opera in balet Ljubljana bo za prvo letošnjo premiero uprizorilo opero Hoffmannove pripovedke Jacquesa Offenbacha. Posvetili so jo 35. obletnici operne kariere tenorista Branka Robinšaka, ki se je prvič spopadel z glavno vlogo v njej.

Pripravil jo je Aleksandar Popovski, ki je prvič režiral za ljubljanski operni oder. Premiera bo nocoj ob 19.30.

Ep o ljubezni in potovanje skozi različne svetove
Makedonski filmski in gledališki režiser Popovski vidi Hoffmanove pripovedke kot ep o ljubezni in potovanje skozi različne svetove, je povedal na nedavni novinarski konferenci. V njej je po njegovem mnenju bogastvo odnosov, vse pa je spojeno z muzo, ki "nas stalno vodi skozi umetnost". V trenutnem času, ko je po njegovih besedah na prvih treh mestih politika, šele na četrtem življenje, se mu to delo zdi pravo bogastvo, ker je v ospredju "tema o ljubezni, človeku in duši".

V Ljubljani prvič leta 1903
V Parizu so jo krstno uprizorili leta 1881, takrat brez tretjega dejanja, še istega leta pa so jo videli tudi v različici, kot je znana danes. Na ljubljanskem odru so jo prvič predstavili leta 1903, tokratna uprizoritev pa prinaša nekoliko drugačen vrstni red dejanj. Kot so pojasnili ustvarjalci, je bila takšna izvorna partitura, ki je sicer po Offenbachovi smrti pogorela, a so jo pozneje obnovili iz najdenih fragmentov.

Takšno zaporedje je v svoji zadnji postavitvi izbrala tudi londonska operna hiša Convent Garden, zanjo pa so se odločili, ker "glavnemu liku ponuja drugačno psihološko pot", je pojasnil umetniški vodja ljubljanske Opere Rocc.

Zgodba o treh pesnikovih ljubeznih
Opera s prologom in epilogom ter tremi vmesnimi dejanji po libretu Julesa Barbiera in Michela Careeja prepleta sanjski in resnični svet. Osrednja oseba je Hoffmann, okoli katerega se vrti poetično in psihološko zastavljena zgodba o treh pesnikovih ljubeznih in njegovem propadu.

Popovski je Hoffmannove pripovedke režiral na sceni skupine Numen, s katero sodeluje že 20 let. Kostumografinja je bila Beate Borrmann, koreografinja Georgeta Capraroiu, dramaturginja pa Tatjana Ažman.

Glavno vlogo bo pel prvak ljubljanske Opere Branko Robinšak, ki je na istem odru pred 35 leti debitiral v Mozartovi Čarobni piščali. V Hoffmannu je prepoznal "nürnberškega Prešerna", poskušal se je poglobiti v Ljubljano in Nürnberg tistega časa in takratne gostilniške debate. Vendar pa se zgodba po njegovem mnenju "hitro prevesi v pripovedovanje treh ljubic, ki pa so pravzaprav samo ena ljubica, njegova muza, njegova umetnost, vse tisto, za kar živi in diha".

Konglomerat različnih slogov
Po mnenju dirigenta Simona Dvoršaka, ki je prevzel glasbeno vodstvo, so Hoffmannove pripovedke ena najtežjih opernih partitur, ker vsebuje "konglomerat različnih slogov" in zahteva veliko koncentracije. Zahtevna je po njegovih besedah tudi glavna vloga, ker zahteva "izjemno zrelost in po navadi je tako, da tenorji, ki to zrelost dosežejo, tega glasovno več ne zmorejo". Robinšaku je po njegovi presoji prišla v pravem trenutku, ko je na vrhuncu čustvene in vokalne moči. Njegova alternacija bo Jure Kušar.

V vlogi Olimpije se bodo izmenjevale gostje Martina Burger, Nina Dominko in Štefica Stipančević, Giulietta bosta Galja Gorčeva in Rebeka Radovan, Antonija pa Urška Arlič Gololičič, Martina Zadro in kot gostja Mojca Bitenc.

Offenbach in Hoffman
Francoski skladatelj Offenbach (1819–1880), bolj znan po svojih operetah, kot so Orfej v peklu, Lepa Helena in Sinjebradec, leta 2005 pa je bila v Ljubljani odmevna postavitev njegove opere Renske nimfe, je Hoffmannove pripovedke ustvarjal po predlogi nemškega umetnika iz obdobja romantike Ernsta Theodorja Amadeusa Hoffmanna, a ga je prehitela smrt. Orkestracijo je dokončal Ernest Guiraud.

VIDEO
Hoffmannove pripovedke v ljubljanski Operi

N. Š.
Prijavi napako
Komentarji
torcida_ce
# 15.10.2018 ob 19:35
Hja. Zaslužimo - nezaslužimo. Tako je. In zakaj je tako? Ker je večini vseeno. Gremo po vrsti:

1) Otvoritev sezone v operni hiši v prestolnici. En članek. Prenos v živo? Posnetek? Reportaža? Ničesar. V časopisu kritika. Nobenih intervjujev, ničesar.
2) Opero spreljam bolj podrobno nekje od sezone 93/94 če se prav spominjam. Precej časa je preteklo. Nekje v tem času je nastal poslednji TV posnetek ene od ljubljanskih predstav. To je bil Netopir z Moračo, Dunjo Spruk, Karlom Jeričem in Rifletom kot FRoschom. Veste kaj to pomeni? Da se več kot 25 let ni posnela niti ena produkcija. Ariadna na Naxosu, Pikova dama, Faust, Zaljubljen v tri oranže, Leteči Holandec, Don Quijotte... Vse to je slo v nič. Ostali bodo porumeneli gledališki listi v arhivih in nekoliko fotografij. Mme. Ksenija Vidali mi je enkrat rekla osebno: pevec ko odpoje ga ni več. Vse je samo en trenutek. In mi smo vse te trenutke izgubili. Izgovori niso mogoči. Pri nas ne nastopajo svetovne zvezde, pa da bi rekli imajo ekskluzivne pogodbe.
3) Veste kje sem kupil prvi in do sedaj edini CD Josipa (Jožeta) Gospiča? V ZAGREBU! Ja. HRT ga je izdal, oz. mogoče Croatia Records. Za nas to ni pomembno. Kakšne suvernije pa ponuja ljubljanska opera? Kje so CDji? Pa plakati? Koledarji? V Budimpešti sem že pred 11 leti kupil majico pa CD Lajosa Millerja.
4) Me malo pritegnila debata pa sem šel raziskovat web stran. Sponzorji? Nikjer. Informacije za medije? Gledališki list v word formatu in pod točko sponzorji napisano: kot ponavadi. Ponudbe za nekakšen corporate hospitality? Ja vem. Sem naiven.

Fazit: opera se vodi kot da bi bili v letu 70. Dela pa se zato, ker se lahko. Ker nikomur ni mar! In spremenilo se ne bo nič, razen če na visoko mesto v vladi, ne pride fanatik, ki mu bo opera osebna strast in se bo odločil počistiti ta Avgijev hlev
mrsdarcy
# 15.10.2018 ob 15:03
sem si ogledala izvedbo v soboto, 13.10.
Martina Burger kot Olympia nedorasla pevski in igralski zahtvenosti vloge, zato pa odlična Mojca Bitenc kot Antonija. In Robinšak je potrdil tezo dirigenta o potrebni zrelosti a ne vedno tudi glasovni zmožnosti tenorja v glavni vlogi, slednja je vidno pešala v drugem in tretjem dejanju+epilogu.
Žal so ambicije umetniških vodij Opere in Baleta večje kot sposobnosti njunih ansamblov, prav pa bi jima prišlo tudi kanček samokritičnosti - Ljubljana je v opernem in baletnem smislu resda provinca, lahko, da iz tega izhaja, da smo občinstvo provincialci in velikokrat laiki, a podcenjevalnega odnosa v repertuarnem in izvedbenem delu si vendarle ne zaslužimo
esspero
# 14.10.2018 ob 12:29
torcida@ Tudi vaše komentarje sem že prej bral. Zelo v redu.Kar je res je res pa četudi je grenka pilula.Oh kako rad bi jaz pohvalil če bi bilo kaj za pohvaliti.Opera je nekaj posebnega ,to je dežela čustvenih presežkov, če tega ni,je vse zaman.!
esspero
# 14.10.2018 ob 12:26
securie@ Končno nekdo ki se spozna na opero in reče bobu bob.LJ opera ne potrebuje novih pevcev in pevk , saj ko nekdo pride vanjo je tam do smrti.Zame so le akademski glasbeniki , pojejo z bolj malo čustvi ,nekaj naštudirajo na hitro ...pa saj je dobro za tako občinstvo(nezahtevno). Dane s moraš biti perfekcionist v dveh ,treh operah , ki jih naštudiraš v nulo .Pa kaj bi govoril......
anatom
# 12.10.2018 ob 10:32
Dirigent je Simon Krečič in ne Simon Dvoršak.
torcida_ce
# 13.10.2018 ob 14:21
@securle: hvala za tale konstruktiven in strokoven komentar. Moje mnenje je: ker imajo preveč solistov in jih je treba vseh zaposlit. Tale ljubljanska opera je postala en nezaželjen otrok, o katerem nihče ne skrbi. Država jim vrže nekaj denarja, oni delajo kar hočejo, publike pa itak nihče nič ne vpraša.
Če bi bilo to resno gledališče, bi bilo vprašanje glede Lucie popolnoma odveč. Vse bi že bilo napisano na web strani.
Edina resno vodena opera vzhodno od Dunaja in zahodno od Moskve je v Budimpešti. Vse ostalo so provincionalne kurilnice davkoplačevalskega denarja.
Tole bo pa tudi nekaj. Režiser, ki ima z opero 0 izkušenj. Negledljiva moderna svinjarija
securle
# 12.10.2018 ob 10:11
Ne vem od kod Ljubljanski operi 3 Olympie. Poznam vse tri pevke ki so napisane v članku. Ena ne ustreza profilu tega facha. Niti ena. Ne moreš med legato frazo 3x vmes vdihnit. To je preprosto nedopustno. Tudi ne vem zakaj rabijo 3 zasedbe za eno vlogo. Če ma pevka/pevc pravilno klasificiranav fach in ima prvilno tehniko lahko poje Olympio 10x na dan pa ne sme bit nobenega problema.
Ne vem zakaj se Lj opera sploh loteva stvari izven njihovega domena s pevci ki temu niso kos. Morete vedeti da majo letos v repertoarju Lucio Lammermoor. S katerimi pevci pa mislijo to peti? Ko pa v trenutno ni enega v Slo ki zna vsaj malo bel canto.
Za tak repertoar ki se ga gre opera ljubljana rabijo nove in boljše pevce.
Kazalo