Na razstavi je tako mogoče videti številne rešitve, do katerih so umetniki prišli z uporabo različnih materialov in tehnik, so navedli v muzeju. Umetniška dela so sicer sama po sebi statična, vendar pa so si umetniki skozi vsa zgodovinska obdobja prizadevali, da bi nekako v svojih delih ujeli oziroma secirali gibanje, in to že veliko pred pojavom kronofotografije, ki je v poznem 19. stoletju odprla nove perspektive.

V poskusih, kako ujeti gibanje, so se avantgardni umetniki, kot sta bila Degas in Rodin, obrnili k svetu plesa. Okoli leta 1900 pa je tudi ples sam doživel revolucijo s plesalci, kot so bili Loie Fuller, Isadora Duncan in Vaclav Nižinski. Prelom s klasičnim baletom je obenem pomenil napoved modernega plesa. Tedaj sta se koreografija in vizualne umetnosti ujeli druga z drugo, še piše na spletni strani muzeja.