Čeprav v srednjeevropski arheologiji velja, da prazgodovina obsega tudi železno dobo, so razstavo zasnovali ločeno od časa kamene, bakrene in bronaste dobe. V muzeju so namreč prepričani, da si kakovostno železnodobno arheološko gradivo zasluži posebno obravnavo. V ta namen danes odpirajo najnovejši del stalne arheološke razstave Železnodobne zgodbe s stičišča svetov, ki je časovno umeščena med zgodbe iz starejše prazgodovine in zgodbe iz rimske dobe.

Ena od najdragocenejših zbirk železne dobe v Evropi
Kot so pojasnili v muzeju, je zgodovina nastajanja železnodobne zbirke v Narodnem muzeju Slovenije, nasledniku Deželnega muzeja za Kranjsko, hkrati tesno povezana z obdobjem od druge polovice 19. stoletja do prve svetovne vojne, ko so na ozemlju dežele Kranjske potekala številna arheološka izkopavanja. Že v tistem času je namreč ljubljanskemu muzeju uspelo pridobiti gradivo, ki je zdaj jedro ene od najdragocenejših zbirk železne dobe v Evropi.

Razstava predstavlja okoliščine, ob katerih so se zahtevne metalurške tehnologije in zapletene umetnostne figuralike preko avtohtonih začetkov denarnega gospodarstva in razvoja lokalnih pisav prenesle ter samostojno razvile na ozemlju Slovenije.

Zlata oprava premožne dame
Kot rečeno vključuje postavitev grob stiške dame z izjemno razkošno opravo, ki je bila pokopana v eni od manjših stiških gomil. Največjo pozornost vzbujajo njeni zlati predmeti. Dama je na glavi nosila pokrivalo z zlatimi aplikami in pozlačenim bronastim diademom ter trakovi, z zlato folijo je prevlečena tudi ogrlica iz kroglastih in cevastih jagod iz neznane organske snovi. Vsi zlati predmeti so okrašeni z iztolčenimi bunčicami, krožci in pikami.

Slavna povorka situle z Vač
Posebno pozornost velja nameniti likovni ustvarjalnosti starejše železne dobe. Odlikujeta jo figurativna plastika, izdelana v bronu ali glini, in situlska umetnost. Pripoved o pomembnih dejanjih in dogodkih iz življenja železnodobnega veljaka tolmačijo prizori na znameniti situli z Vač pri Litiji, ki sodi med najlepše izdelke situlske umetnosti. Okrašena je s tremi pasovi - frizi, izpolnjenimi s človeškimi in živalskimi figurami.

V Narodnem muzeju Slovenije predstavljajo novo stalno arheološko razstavo Zgodbe s stičišča svetov v več fazah. Leta 2014 so bile v okviru praznovanja Emone 2000 kot prvi sklop odprte Rimske zgodbe s stičišča svetov. Po Srednjeveških zgodbah (2016) so Železnodobne zgodbe s stičišča svetov tretja faza, celotna postavitev pa bo zaključena predvidoma čez dve leti.