Med najsijajnejšimi deli na razstavi v muzeju pozornost usmerjajo v Rembrandtova portreta zakoncev Martena Soolmansa in Oopjen Coppit iz leta 1634, ki sta po restavratorskih posegih prvič na ogled javnosti. Foto: EPA
Med najsijajnejšimi deli na razstavi v muzeju pozornost usmerjajo v Rembrandtova portreta zakoncev Martena Soolmansa in Oopjen Coppit iz leta 1634, ki sta po restavratorskih posegih prvič na ogled javnosti. Foto: EPA
Paolo Veronese
Paolo Veronese, Iseppo do Porto s sinom Adrianom, okoli 1555. Firence, Galleria degli Uffizi, Contini Bonacossi Collection. Foto: Galleria degli Uffizi
Willem Basse
Willem Basse, Ženska v moškem naročju, ok. 1640 - pred 1672. Foto: Rijksmuseum, Amsterdam.
Lucas Cranach Starejši
Lucas Cranach Starejši, Henrik Pobožni in Katarina, 1514, 1515. Gemäldegalerie Alte Meister, Staatliche Kunstsammlungen Dresden. Foto: Rijksmuseum/David van Dam

V Rijksmuseumu v Amsterdamu predstavljajo podobe prav takšnih naročnikov, predstavnikov visoke družbe, ki so imeli dovolj finančnega zaledja, da so svoje portrete naročali pri največjih mojstrih svojega časa. Pod naslovom Visoka družba so v nizozemskem muzeju na ogled postavili 39 portretov, na katerih so v bolj ali manj naravni velikosti ovekovečeni princi, aristokrat in meščani štirih stoletij. Najstarejši portreti med njimi spadajo v Cranachov čas, med baročnimi stvaritvami izstopajo tiste, ki sta jih naslikala mojstra žanra Velazquez in Rembrandt, v poznejših obdobjih izstopajo slike Reynoldsa in Gainsborougha, izbor pa sklepajo dela impresionistične dobe, ko so ustvarjali mojstri, kakršen je denimo Manet.

Med razstavljenimi deli usmerjajo v muzeju pozornost predvsem na dvojni poročni portret Martena Soolmansa in Oopjen Coppit, sliki, ki sta ju leta 2016 s skupnimi močmi kupili Francija in Nizozemska (prva je kupila moški portret, druga žensko polovico) in se ob tem zavezali, da deli nikoli ne bosta razstavljeni ločeno. Portreta bosta tako izmenično na ogled v amsterdamskem razstavišču in v pariškem Louvru.

Umetniki so svoje naročnike, prince, ekscentrične aristokrate in najpremožnejše meščane, slikali, kot so se želeli predstaviti svetu - ozaljšane z vsemi znaki njihove časti in oblasti. Razumljivo je za najimenitnejšega med takšnimi podobami veljala celopostavni portret v naravni velikosti, na katerih so bili upodobljeni od glave do pet. Takšna sta tudi omenjena Rembrandtova mladoporočenca, ki so ju pred kratkim tudi restavrirali.

Veliki mojstri štirih stoletij
A če so se na takšnih naročenih podobah pomembneži kazali v najlepši luči, pa pogled za zaprta vrata ponujajo grafike in risbe iz zbirke Rijksmuseuma, na katerih je upodobljeno popivanje, veseljačenje, hazardiranje in ljubimkanje. Predstavljena dela so nastala v obdobju štirih stoletij - od zgodnjega 16. stoletja do začetka 20. Med pomembnejšimi deli sta Cranachova portreta saksonskega vojvode Hernika Pobožnega in Katarine, mecklenburške grofice iz 1514, Veronesejev portret zakoncev Iseppa da Porta in Livie da Porto Thiene z otroki (1555), Velázquezova upodobitev Dona Pedra de Barberana y Aparregui (ok. 1631-33), Reynoldsova podoba Jane Fleming (1778/79) in Manetov portret Umetnika (1875).

V bogatem domu ali pred izmišljeno pokrajino
O portretirancih in o času, v katerih so živeli, povedo tudi njihova oblačila, ki lahko pripovedujejo o modi tistega časa, ali pa o tem, da so se za tovrstno priložnost oblekli v historična oblačila. Tudi ozadja, kadar niso nevtralni monokromi, povedo nekaj o njihovem načinu življenja in njihovih razkošnih domovih. Včasih pa so tudi ta slikana z veliko mero domišljije, pred izmišljeno krajino, polno palmovih dreves ali antičnih ruševin.

Uvod v Rembrandtovo leto
Dela za razstavo so posodili muzeji iz osmih držav, med drugim pariška muzeja Louvre in Orsay, madridski Prado, londonska galerija Tate in galerija Uffizi v Firencah. Postavitev Visoka družba je uvertura v Rembrandtovo leto, s katerim bodo prihodnje leto zaznamovali 350-letnico smrti tega velikega mojstra zgodovine umetnosti. Na ogled bo do 3. junija.