400.000 frankov je kot del umetniške instalacije razstavljenih v prostorih nekdanje banke v Baslu. Foto: © Daniel Häni
400.000 frankov je kot del umetniške instalacije razstavljenih v prostorih nekdanje banke v Baslu. Foto: © Daniel Häni

Ljudje si lahko denar ogledajo, ga otipajo – ne rečemo jim, da ga ne smejo ukrasti, a zanimivo je, da do zdaj sploh nihče ni niti pomislil, da bi ga ukradel. To je res zanimivo, saj kaže nek odnos ljudi do celotne zadeve. Morda lahko naredim primerjavo z muzejem, v katerem si lahko ogledaš sliko, a je ne ukradeš. Tudi to je zdaj umetnost.

Che Wagner, pobudnik akcije s kovanci
denar
Dva tovornjaka zavojčkov kovancev po pet rapnov je odvijalo okoli sto ljudi, in to kar deset dni. Foto: © Stefan Bohrer

Banko smo prosili, naj nam posojila ne izplača v papirju, ampak v kovancih. In to so naredili. Dobili smo dva velika tovornjaka, polna zavitkov s kovanci.

Che Wagner, pobudnik akcije s kovanci
denar
Kupček denarja bodo prodali na dražbi. Foto: © Stefan Pangritz

Vprašanje je, ali bi danes govorili o skupini švicarskih aktivistov Generacija za temeljni dohodek (Generation Grundeinkommen), če ne bi ti pred tednom dni nase opozorili s prav posebno akcijo.

Preberite tudi intervju z Ennom Schmidtom, soustanoviteljem Generacije za temeljni dohodek, ki ji je v Švici uspelo zbrati dovolj podpisov za razpis referenduma o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka.

Kot smo o dogodku že poročali, so pred zgradbo parlamenta v Bernu s tovornjaka stresli 15 ton kovancev v vrednosti 400.000 frankov. To so storili zato, ker jim je uspelo zbrati dovolj podpisov za razpis referenduma o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka v Švici. In ne boste verjeli, do danes ni še nihče ukradel niti enega kovanca.

Kot pravi pobudnik akcije Che Wagner, je bila akcija uspešna, saj je privabila pozornost številnih svetovnih medijev. Najpomembnejše pri tem pa je, "da se bodo ljudje po vsem svetu zavedali, da se tukaj dogaja nekaj posebnega, da se ta pobuda dogaja in da bodo ljudje o tem odločali na referendumu", pravi Che. Več v intervjuju:
_______________________________

Zanimiva je fotografija, na kateri ljudje sedijo na kupu zlatih kovancev in odvijajo majhne zavojčke. Koliko časa ste porabili, da ste odvili ves denar?
To je bil res velik projekt. Imel sem idejo, o kateri sem dobro razmislil, a sem vedel, da je ni mogoče izpeljati. Potem pa sem se o njej pogovarjal z ljudmi, ki jim je bila zamisel všeč in so hoteli biti del njene izvedbe. Sicer pa smo samo za odvijanje kovancev iz zavojčkov potrebovali deset dni po ves dan, pri tem nam je pomagalo sto ljudi. In bilo je res zabavno. To smo počeli v prostorih nekdanje banke.

Kako pa ste denar zbrali?
Vzeli smo popolnoma običajno posojilo …

Kdo je to 'mi'?
Imamo fundacijo, ki financira celotno kampanjo za pobudo, in ta fundacija je vzela 400.000 frankov posojila. Banko smo prosili, naj nam posojila ne izplača v papirju, ampak v kovancih. In to so naredili. Dobili smo dva velika tovornjaka, polna zavitkov s kovanci.

Za kakšno obdobje ste dobili posojilo?
Posojilo smo dobili pri zelo dobri banki v Švici, Ecobanki, ki je bila nad našo idejo navdušena. Denar so nam dali, dejali so le, naj jim vrnemo isto vsoto denarja. Pri tem pa jim je bilo vseeno, kdaj bo to.

Kje je zdaj denar?
Javnost si lahko denar ogleda v zgradbi Unternehmen Mitte v samem središču Baslu, kjer je tudi največja kavarna v Švici. To je sicer zgradba nekdanje banke, zdaj pa so v njej pisarne in tudi kulturni dogodki.
Pa je že kdo vzel kakšen kovanec?
Ljudje si lahko denar ogledajo, ga otipajo – ne rečemo jim, da ga ne smejo ukrasti, a zanimivo je, da do zdaj sploh nihče ni niti pomislil, da bi ga ukradel. To je res zanimivo, saj kaže nek odnos ljudi do celotne zadeve. Morda lahko naredim primerjavo z muzejem, v katerem si lahko ogledaš sliko, a je ne ukradeš. Tudi to je zdaj umetnost.
Je neke vrste instalacija.
Tako je. To je objekt umetnosti, katerega namen je, da pritegne pozornost ljudi z namenom, da začnejo razmišljati na splošno o denarju, kaj nam ta pomeni, kot tudi o samem dogodku.
Bo denar ostal v kavarni kot instalacija ali ga boste darovali v humanitarne namene?
Za zdaj je tam. Razmišljamo pa, da bi ga prodali kot umetniško delo. Zanimanje zanj že obstaja.

Pa ga boste prodali za več kot 400.000 frankov?
Seveda, za veliko več. Razmišljamo, da bi ga prodali na dražbi. Kar bomo dobili, bomo vložili v nove akcije za pobudo o univerzalnem dohodku.

Če boste denar prodali za več, kot je vreden, boste verjetno del vrnili banki ali ne?
Seveda, denar bomo vrnili, dobiček pa bomo vložili v nove ideje.

Ljudje si lahko denar ogledajo, ga otipajo – ne rečemo jim, da ga ne smejo ukrasti, a zanimivo je, da do zdaj sploh nihče ni niti pomislil, da bi ga ukradel. To je res zanimivo, saj kaže nek odnos ljudi do celotne zadeve. Morda lahko naredim primerjavo z muzejem, v katerem si lahko ogledaš sliko, a je ne ukradeš. Tudi to je zdaj umetnost.

Che Wagner, pobudnik akcije s kovanci

Banko smo prosili, naj nam posojila ne izplača v papirju, ampak v kovancih. In to so naredili. Dobili smo dva velika tovornjaka, polna zavitkov s kovanci.

Che Wagner, pobudnik akcije s kovanci