Po besedah žalskega župana Janka Kosa je projektna dokumentacija že pripravljena, projekt obnove rimske nekropole, ki spada med najpomembnejše spomenike rimske dobe v Sloveniji in srednji Evropi, pa predvideva prenovo arheološkega parka s potjo po območju cerkve sv. Petra. Sodeč po projektni dokumentaciji, ki vsebuje tudi ohranitev kulturne dediščine, bo park tako obsegal 22.000 kvadratnih metrov.

Najprej grobnice, nato še park
Če bo projekt odobren, bodo v prvi fazi poskrbeli za zaščito grobnic, ki na prostem propadajo. Nad njimi bodo postavili steklene nadstrešnice in jih povezali s 300 metrov dolgo rimsko cesto. Ta faza del je ocenjena na dva milijona evrov. Prenova parka, ki je prva tovrstna v Sloveniji, se bo predvidoma začela julija, prvo fazo pa naj bi končali marca 2016.

Žalski župan poudarja, da ne bodo prevzeli odgovornosti za nadaljnje propadanje spomenika, ki je bil leta 2003 razglašen za spomenik državnega pomena. Lahko pa projekte predamo lastniku, ponuja Kos.

Zaklad v sadovnjaku
Nekropolo so odkrili povsem naključno, ko so leta 1952 pri delih v sadovnjaku nepričakovano naleteli na kip sedeče ženske. Nekaj let po izkopavanjih pa so odprli arheološki park Rimska nekropola v Šempetru. V lapidariju, muzeju na prostem, so na ogled grobnice Rimljanov z reliefi, ki so delo vrhunskih mojstrov takratnega časa.

Kdo so bili veljaki v naših krajih?
Od odkritja rimske nekropole je bilo izkopanih že več kot 600 arheološko pomembnih predmetov ter več kot 100 družinskih grobnic. Najlepše so velike grobnice iz pohorskega marmorja, ki jih krasijo reliefno upodobljeni kipi tam pokopanih družin. Največja med vsemi je grobnica Spektacijev, ki izstopa z reliefi štirih letnih časov. Za najlepšo velja grobnica Enijcev, ki prikazuje mitični prizor ugrabitve Evrope. Vsaka grobnica pripoveduje svojo, 2000 let staro zgodbo, opisuje antično mitologijo in govori o življenju Rimljanov.