Kultura
Žirija, ki ji predseduje lanska nagrajenka Veronika Dintinjana, je prepričana, da je poezija nujen in nepogrešljiv del govorice vsake družbe. Foto: BoBo
       Poezija tako postaja nekaj, kar je za specializirano javnost, neka dejavnost za čudake, obstrance, ki pišejo pesmice v prostem času. Naša žirija pa meni, da je nujen in nepogrešljiv del govorice vsake družbe. Da ni en sam glas, ampak množica glasov, ti pa najpogosteje prihajajo z mesta nemoči, ne samo ekonomske in politične, ampak s strani občutljivih in ranljivih posameznikov. Zahteva pozornost in odgovornost do ljudi, živali in stvari. Je možnost biti slišan in zmožnost slišati druge. Od bralca zahteva dejavno udeležbo, kakršna pristoji državljanu in državljanki. In še: v svoji 'neuporabnosti' je poezija radikalno svobodna.       
 Veronika Dintinjana, predsednica žirije
Brane Mozetič, Jenkov nagrajenec iz leta 2003 meni, da je poezija v slovenski literaturi trenutno kakovostnejša od proze, to pa po njegovih besedah potrjuje tudi zanimanje zanjo v tujini, čeprav se tudi tam ne prodaja. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

Dodaj v

Zaradi nevidnosti poezije letos daljši seznam nominirancev za Jenkovo nagrado

"Poezija ni en sam glas, ampak množica glasov"
11. oktober 2018 ob 17:35
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Namesto petih del, kot je bilo doslej v navadi, je letos za Jenkovo nagrado nominiranih kar enajst pesniških zbirk zadnjih dveh let. Razlog za razširitev izbora tiči v nevidnosti poezije v javnih občilih, čeprav je ta "nepogrešljiv del govorice vsake družbe", je na predstavitvi nominirancev poudarila komisija.

V izbor je komisija Društva slovenskih pisateljev za Jenkovo nagrado uvrstila naslednje avtorje oziroma njihova dela (objavila jih je po abecednem redu): Esada Babačića z zbirko Odrezani od neba (Založba Goga), Blaža Božiča z zbirko K območnim poročilom (Center za slovensko književnost, Aleph), Kristino Hočevar z zbirko Naval (Škuc), Jureta Jakoba z zbirko Lakota (LUD Literatura, Prišleki), Majo Miloševič z zbirko Oder za gluhe, Aleša Mustarja z zbirko Srednja leta (obakrat Center za slovensko književnost, Aleph), Ano Pepelnik z zbirko Tehno (LUD Šerpa), Denisa Škofiča z zbirko Seganje (Cankarjeva založba), Toneta Škrjanca z zbirko Dihaj (Center za slovensko književnost, Aleph), Natašo Velikonja z zbirko Preveč vljudna (KD Hiša poezije) in Jerneja Županiča z zbirko Tatar (LUD Literatura, Prišleki).

Žirijo za Jenkovo nagrado, ki nosi ime po enem največjih slovenskih pesnikov, sestavljajo Veronika Dintinjana, Aljaž Koprivnikar, Diana Pungeršič, Domen Slovinič in Glorjana Veber.

Po besedah lanske nagrajenke in letošnje predsednice žirije Veronike Dintinjana je imela vsaka komisija najprej daljši seznam desetih knjig, s katerega je izluščila pet nominirancev. Sami so se za drugačna pravila igre odločili, ker je danes poezija "potisnjena v drugo klet", medijske objave so redke, čeprav število izdanih zbirk daleč presega število objavljenih kritik.

Glas, ki zahteva pozornost in dejavno udeležbo
"Poezija tako postaja nekaj, kar je za specializirano javnost, neka dejavnost za čudake, obstrance, ki pišejo pesmice v prostem času. Naša žirija pa meni, da je nujen in nepogrešljiv del govorice vsake družbe. Da ni en sam glas, ampak množica glasov, ti pa najpogosteje prihajajo z mesta nemoči, ne samo ekonomske in politične, ampak s strani občutljivih in ranljivih posameznikov. Zahteva pozornost in odgovornost do ljudi, živali in stvari. Je možnost biti slišan in zmožnost slišati druge. Od bralca zahteva dejavno udeležbo, kakršna pristoji državljanu in državljanki. In še: v svoji 'neuporabnosti' je poezija radikalno svobodna,"
je poudarila.

Vsak reprezentančni izbor, tudi če gre za nogometno ekipo, je odraz časa in preferenc presojevalcev, še nadaljuje Veronika Dintinjana. Pri poeziji je sicer arbiter čas, torej distanca desetletij, ne ponuja merljivih rezultatov in ji je duh točkovanja tuj, a si s športom deli tisti trenutek, ko neko sosledje gibov doseže popolnost in ko se komentatorji derejo, da je to "čista poezija". V primeru poezije je to "dovršenost besed, dovršenost človeškega v času in prostoru, ki seže čez in doseže sočloveka", je dodala pesnica.

Ali smo sposobni dati prostor poeziji?
Medijem so zastavili "donkihotski izziv", da objavilo eno ali več pesmi s seznama nominirancev, ker "pesmi govorijo same zase, če smo jim sposobni dati prostor. Naše vprašanje je, ali smo/ste jim to sposobni dati," je še povedala predsednica žirije.

Letošnjega lavreata bodo razglasili 26. oktobra v Mavčičah, v bližini katerih se je Simon Jenko (1835–1869) rodil. Podelitev bo po tradiciji del Jenkovih dnevov, s katerimi po njem poimenovano lokalno kulturno društvo obuja spomin na rojaka.

Poezija ta hip kakovostnejša od proze
Izbrane pesniške zbirke po opažanjih komisije kažejo, da za poezijo zanimajo in jo izdajajo manjše založbe. Po oceni urednika Braneta Mozetiča, Jenkovega nagrajenca iz leta 2003, je to odraz slovenske knjižne politike, ki propagira predvsem prozo, kar je v skladu s svetovnim trendom trženja in prodaje. Poezija je v slovenski literaturi trenutno kakovostnejša od proze, je prepričan Mozetič, to pa po njegovih besedah potrjuje tudi zanimanje zanjo v tujini, čeprav se tudi tam ne prodaja. Kot je dodala Tjaša Urankar z Javne agencije za knjigo RS (Jak), se na agenciji tega razkoraka zavedajo. Na razpisih za letošnje leto bodo sofinancirali 38 pesniških zbirk, kar je 15 odstotkov vseh knjig, ki jih agencija sofinancira.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Bivši uporabnik
# 12.10.2018 ob 00:17
Poezija je dar božji , vi komentatorji zgoraj pa bič božji.Veliko jih piše in bere poezijo...prav gotovo. Zato je zadnje čase toliko nominirancev. Žal pa že dokaj uveljavljeni poeti nikakor ne dobijo tistega medijskega prostora ,ki si ga zaslužijo.
oleander_in_pes
# 12.10.2018 ob 22:46
No, kako? Boste ali ne boste objavili katero od pesmi nominiranih avtorjev ...
maher
# 12.10.2018 ob 09:46
@ zofija1: A te zelo boli?
gomro
# 14.10.2018 ob 07:38
esej o poeziji

kadarkoli bo dobro.
samo ne prehitro. storjeno mora biti
čimbolj počasi, z občutkom in prefinjeno.
naj bodo upoštevani in zajeti
vsi detajli, vse s filigransko
natančnostjo izdelane arabeske.
upošteva naj se stopnja vlažnosti,
napetost in slokost kože. torni faktor.
različne osebnostne lastnosti in preference,
mladostne ljubezni, šifrirana sporočila
skrita v ljubezenskih pismih, tajne pisave.
zares opolzke misli. občutljivost
ušesnih mešičkov in prstnih blazinic.
ugodje, ki se nam zdi tako samoumevno
ob božanju. ritem trepalnic. vse naključno, slučajno
in nepredvidljivo, od višje sile odvisno
in skrito v jeziku trav. zvoki jasmina
v svetlozelenihporcelanastihšalčkah iz Kitajske,
svež šemalotopel kruh z marmelado.
dobro jutro sobotno jutro na golem hrbtu.
to ni pravi zmaj.
poezija je limanje.
oleander_in_pes
# 12.10.2018 ob 08:06
Brez zamere, nisem mislil nič slabega.
oleander_in_pes
# 12.10.2018 ob 08:00
Mi je všeč, da so jih izbrali 11, to je skoraj nogometna ekipa ...
Lahko bi vseh 11 oblekli v majice kluba Jenkova in jih po gasilsko poslikali za zanamce.
lizing
# 11.10.2018 ob 19:31
Ahahaha ha.
gomro
# 11.10.2018 ob 19:29
poezija je limanje
zofija1
# 11.10.2018 ob 18:23
..a minus? Resnica boli???? In ta nekdo?, ni bil samo NEKDO
zofija1
# 11.10.2018 ob 18:16
Nekdo mi je rekel, "da je škoda papirja za poezijo, saj je tako ali tako nihče ne bere!"
Kazalo