Ocenjujemo
()
Pisarna Igorja Zabela, 1997.
Pisarna Igorja Zabela, 1997. Foto: Lado Mlekuž, Moderna galerija, Ljubljana
Kozoletov film predstavi strokovni pristop uglednega umetnostnega zgodovinarja in kustosa Igorja Zabela in njegov pomen za sodobno slovensko umetnost. Foto: Posnetek iz filma

Dodaj v

Filmska recenzija: Kustosova soba

Igor Zabel: Kako narediti umetnost vidno?
23. november 2018 ob 18:46
Ljubljana - MMC RTV SLO, Radio Slovenija

Film Kustosova soba. Igor Zabel: Kako narediti umetnost vidno? je dokumentarni portret kustosa Igorja Zabela, s čimer hočem reči, da ne gre za njegovo osebno, temveč za strokovno biografijo: film Zabela prikazuje kot kustosa, kuratorja, umetnostnega zgodovinarja, k čemur sta scenaristka Urška Jurman in režiser Damjan Kozole pristopila problemsko, linearni časovni potek je le mehek, neomejujoč kažipot, ki pa ne prepreči poglobitev, celo zaustavitev, ki dovolj nazorno pojasnijo Zabelov strokovni pristop in njegov pomen za sodobno slovensko umetnost.

To ne pomeni, da bi bil film do časa podcenjujoč, na njegovo minevanje opozarjajo datacije razstav, ki jih je Zabel pripravil, napisi ob fotografijah in arhivskih posnetkih, pa samo spreminjanje ljudi na fotografijah itn. A na nekaterih časovnih točkah Zabelovega strokovnega življenja se pripoved ustavi za malo več časa, tu se njegov tek upočasni malo bolj kot na katerih drugih, čeprav velja, kar proti koncu filma reče eden izmed umetnikov, ki so z Igorjem Zabelom nekoč sodelovali: relativnost časa je v tem, da nam ne mineva vedno enako hitro, a vendar vedno mineva in nazaj v preteklost se ne moremo vrniti.

Opisani odnos ustvarjalcev do filmskega časa omogoča, da ob orientacijskih točkah, tj. razstavah, ki jih je Zabel v svoji karieri pripravil in kuriral, precej natančno naslikajo tudi njegov odnos do sodobne umetnosti kot predmeta preučevanja in razstavljanja, do umetnikov, predvsem pa do poklicev kustosa in kuratorja in do njunega pomena v mreži sodobne umetnosti.

Najrazličnejši sogovorniki, ki so jih ustvarjalci privabili pred kamero, Zabelovo strokovno podobo osvetljujejo s številnih zornih kotov; pripovedovanje je zgoščeno, a portret, ki se izriše pred gledalcem, je zato dovolj nazoren in celovit. In čeprav gre, kot rečeno, za strokovno, ne osebno biografijo, se v pričevanjih sodelavcev, kolegov, prijateljev in družinskih članov odkrivajo tudi sledi, ki jih je Igor Zabel v njih zapustil kot človek, kot oseba, tako pa je njegov filmski portret zares zaokrožen.

Iz oddaje Gremo v kino

Kustosova soba_Napovednik from Vertigo Ljubljana on Vimeo.

Miha Zor, 3. program Radia Slovenija, Ars
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo