Namesto da bi se Eastwood oprijel kakšne od teh iztočnic in v film vnesel kakšno kritično misel do ameriške orožarske kulture oziroma industrije, je nastal film, ki deluje po načelih klasičnega vesterna – razdelitev na dobre in slabe je črno-bela, samo da so Indijance nadomestili Iračani. Foto: Cineplexx
Namesto da bi se Eastwood oprijel kakšne od teh iztočnic in v film vnesel kakšno kritično misel do ameriške orožarske kulture oziroma industrije, je nastal film, ki deluje po načelih klasičnega vesterna – razdelitev na dobre in slabe je črno-bela, samo da so Indijance nadomestili Iračani. Foto: Cineplexx
Ostrostrelec
Perspektiva filma ni niti za milimeter odmaknjena od perspektive glavnega 'junaka' Chrisa Kyla, ki na dogajanje zre s skrajno omejenega vidika. Ta je verjetno nujen, če želi izvajati svoj poklic. Foto: Cineplexx
Ostrostrelec
Gre za popolnoma ideološki film, lahko bi rekli, za propagandni film, namenjen med drugim novačenju mladih ameriških fantov za vojsko in za žrtvovanje svojega življenja za višji cilj – cilji, oziroma stvari, za katere se je vredno boriti, pa so, kot filmski protagonist v filmu reče: Bog, domovina, družina. Foto: Cineplexx

Kyle naj bi na štirih misijah v Iraku ubil več kot 200 ljudi, ki jih v filmu brez sramu imenuje "divjaki", kar mu je prineslo vzdevek "legende". Po vrnitvi domov se je spopadal s posttravmatskim sindromom, ki prizadene številne vojne veterane, in se posvetil pomoči veteranom z omenjenim sindromom, kar ga je leta 2013 stalo življenja – v hrbet ga je ustrelil psihično neuravnovešeni marinec.
Toda namesto da bi se Eastwood oprijel kakšne od teh iztočnic in v film vnesel kakšno kritično misel do ameriške orožarske kulture oziroma industrije in namesto da bi zavzel kritično držo do vojne v Iraku, ki so jo Američani, kot danes vemo, začeli pod lažno pretvezo, je nastal film, ki deluje po načelih klasičnega vesterna – razdelitev na dobre in slabe je črno-bela, samo da so Indijance nadomestili Iračani. Ti so predstavljeni kot "zli divjaki", pred katerimi ameriški fantje rešujejo "dobre" Američane. Moto filma je – in to ni nikjer prikrito – »čim več Iračanov ubijemo, tem več Američanov zaščitimo«.
Perspektiva filma ni namreč niti za milimeter odmaknjena od perspektive glavnega »junaka« Chrisa Kyla, ki na dogajanje zre s skrajno omejenega vidika, ki ga najbrž mora imeti, da lahko izvaja svoj poklic.
In tako gre za popolnoma ideološki film, lahko bi rekli, za propagandni film, namenjen med drugim novačenju mladih ameriških fantov za vojsko in za žrtvovanje svojega življenja za višji cilj – cilji oziroma stvari, za katere se je vredno bojevati, pa so, kot filmski protagonist v filmu reče, po vrsti "Bog, domovina, družina".
Žalostno je videti, kako je Clint Eastwood, sicer prepričani republikanec, ki pa se je do zdaj vedno znal distancirati od tega, da bi v svoje filme vnesel preveč očitno politično ideologijo, posnel film, ki z ničimer ne problematizira ameriškega položaja do islamskega sveta v celoti. Škandalozno je predvsem to, da dobrih 12 let po začetku ameriškega napada na Irak lahko nastane film, ki tako nekritično zagovarja ameriško stališče.
Film pa je seveda že takoj, ko so ga zavrteli v Ameriki, podrl vse rekorde gledanosti in s tem dobička.
Tesa Drev, Iz oddaje Gremo v kino na 3. programu Radia Slovenija (ARS).

Celotni oddaji prisluhnite v priloženem avdioposnetku.