Bluzovski naklon, ki se mu osmerec prikupnih avtorskih songov vse do konca albumskega niza ne odpove, občasno sovpade s prešernostjo poptaktike. Foto: false
Bluzovski naklon, ki se mu osmerec prikupnih avtorskih songov vse do konca albumskega niza ne odpove, občasno sovpade s prešernostjo poptaktike. Foto: false

Že po prvem posluhu je na dlani: album Redemption & Submission poganja navdušenost nad intimnim kantrijaškim propeliranjem. Bluzovski naklon, ki se mu osmerec prikupnih avtorskih songov vse do konca albumskega niza ne odpove, občasno sovpade s prešernostjo poptaktike. A vendar je to plošček, katerega osnovna kakovostna preferenca je ta, da ne želi biti glamurozen, kaj šele prepotenten.

Pesmim Mihajlov Tria je tako dovoljeno, da ima njihova angleščina izrazit vzhodnoevropski naglas. Toda ta ni nič kaj izdatnejši, kot je tisti Balladerov. Še zlasti v songu Times Like These Mihajlov Trio najbrž nezavedno, sreča odličnega prekmurskega romantika.

Že prej omenjeno popobrazilo ima pesem Travel On, lepa, pa čeprav še ena klasična rahla spremljava h kolesarskemu izletu ali počitniški avtomobilistični rajži na piknik. Presenetijo tudi vokalne dinamike v dopadljivi Sunny, ki jo privzdigne celo raperska kadenca Igorja Kune, tej pa ne manjka celo ošvrk na hiphop klasiko ali spomin na raperskega pionirja Slicka Ricka (“La Di Da Di, We Like to Party”).

Ključni song na albumu Redemption & Submission je brez dvoma Slow Train - plaha svingovsko navdahnjena Cashevska silhueta, ki ji kitarist in pevec Vasja Mihajlović - Woody doda res odlično vokalno dimenzijo.

Edini song na pričujočem delu - zapet v slovenščini - je uvodni z naslovom Včasih, ki včasih spomni na ptujske Kvinton, še bolj pa možnost, da bi Mihajlović ali pa njegov Mihajlov Trio lahko postali bolj znani.

Matjaž Ambrožič
@matjazambrozic