Ocenjujemo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.6 od 14 glasov Ocenite to novico!
Magenta
Raiven: Magenta (Samozaložba, 2017) Foto: Promocijsko gradivo
       Magenta je za Raiven šele prvi album in že ta je več kot soliden, glasbeno in pojavnostno. Brez dvoma je jasno, da bo mlada pevka težje zapravila kot pa nadgradila do zdaj ustvarjeno in priborjeno.       
Raiven
Sara Briški Cirman, ki ustvarja pod umetniškim imenom Raiven, je prvenec Magenta izdala v samozaložbi. Foto: MMC RTV SLO/Matjaž Tavčar
Raiven
"Pri ustvarjanju glasbe se nismo ozirali na to, kako bo ta zvenelo v živo. Za zdaj nam je še vse pesmi uspelo dobro "zapakirati" tudi na odru, tako da me to ne skrbi. Poleg tega ne maram tega nazadnjaškega razmišljanja, ki ga ima veliko glasbenikov, da je treba vsa glasbila odigrati v živo. V tujini je to že popolnoma normalno, tukaj pa nas je čas že malo povozil," je v nedavnem intervjuju za MMC povedala Raiven. Foto: MMC RTV SLO/Matjaž Tavčar

Poslušamo - Raiven: Magenta

Samozaložba, 2017
1. maj 2017 ob 19:19
Ljubljana - MMC RTV SLO

Prvi album pevke, avtorice in harfistke je dragocena posebnost. Za slovenske razmere pa sploh. Raiven deluje hladno, zamišljeno in intelektualno. Njena pojavnost spomni na leta naglega vzpona rockerjev Siddharta.

Tudi psevdokafkizmov iz njihovih verzov sprva ni nihče dobro razumel, kaj prida presnega ali funky navdiha tudi niso ponudili, raje kot na ljubko-seksi pa tako Siddharta kot tudi Raiven napeljujeta na germanski sadomazohizem. Slovenskemu okusu je iz te profane perspektive ponujena posebna vrsta zadovoljstva. A kar je pri vsem najpomembnejše, je dejstvo, da se je že ob prvih refrenih Raiveninih songov začutilo, da gre za nekaj povsem drugačnega, nekaj, kar lahko na mah razglasimo za privlačen eksot, nekaj, kar je domačo konkurenco prehitelo v neverjetno elegantnem manevru. To je v resnici pomenilo, da gre za glasbeno teksturo, kako poldrugo desetletje za zahodnimi ali globalnimi trendovskimi zapovedmi.

Kratek niz avtoričinih starejših skladb ali četrtina njenega debitantskega albuma so uspešnice, s katerimi si je Raiven, s pravim imenom Sara Briški Cirman, odpirala vrata na glasbeno prizorišče. Vpadljiva nastopa na dveh zaporednih Emah sta pevko nemudoma uvrstila med slovensko popelito. Tam pa, kot vemo, niti ni posebne gneče. Lahko bi se celo potrdilo, da je v to premierno ligo poleg zvedave zasedbe Muff uvrščati še kogar koli drugega skoraj nespodobno. Liamere so bili izrazno za stopnjo ali dve bolj artistični. Na žalost ta izjemna zasedba - edina iz Slovenije, ki je imela tudi nastavek za preboj na zahodni trg - ne obstaja več. Naveza Gušti & Polona je šla že v pozabo, o Leeloojamais pa kaj dosti tudi ni slišati. Tabu in King Foo so v osnovi bolj kot na pop naslonjeni na rock, Neishin opus pa je že občutno skrenil v predvidljivo baladarstvo.

Starejša Raivenina songa Jadra (2014) in Bežim (2015) z Magente izstopata zaradi precej drugačne produkcijske termike. V besedilu prvega se za kanec še čuti tudi slovensko poetično povprečje, to je omemba bodisi oblakov bodisi vetra - dveh še vedno najpogostejših slovenskih popevkarskih motivov. Raiven se je v songih, posnetih pozneje, od podobnih pastirsko-samotarskih postulatov na srečo oddaljila. Zdaj je v ospredju rožnat samorog in drugi bolj “smart” ali pač duhovno-hipsterski opisi.

Hkrati pa je tudi dinamika v jedru štirih zelo zanimivo izvedenih Raiveninih malodane antiuspešnic - Breakdown, Daleč stran, Povej in Firezone - mehka, prijetna, dopadljiva, čemur bi še zlasti ljubitelji sanjavega nu-soula najbrž takoj pritrdili.

Ekspresivni lok, ki omenjene songe povezuje z enoto Črno Bel je smiseln. Še posebej zato, ker Črno Bel (popevka je bila prvič predstavljena februarja lani oziroma na Emi 2016) mestoma spomni na peščico hitov ruskega dua t.A.T.u., ki je potrditev svoje ekskluzivnosti prav podobno nerodno iskal na Evroviziji (še vedno edinega spektakelskega vodila za širše celinsko promocijo pop ustvarjanja, ki ni britansko-irskega oziroma skandinavskega porekla).

Časi, ko se je v mainstreamovske šlagerje dodajalo kar še malo drum’n’bass ritmike, so zdaj oddaljeni res že 15 let.

Medtem ko je skladba Zažarim (Ema 2017) spet malček t.A.T.u.-jevska, pa sta nesporni bleščici Magente odlični pesmi Sijaj in Nov planet. Obe zaznavno nasičeni s coldplayevskim optimizmom, ki se razlega v čudovito zloženih refrenih. Pri prvem gre za kombinacijo kitare in vokala, pri drugem za odličen večvokalni relief.

A še zlasti pri teh dveh se stvari nemara lahko zapletejo, če vemo, da je najtesnejši Raivenin sodelavec Tadej Košir, član zasedbe Muff. Vzporednica, ki se ob tem dejstvu nemudoma vzpostavi, sili k vprašanju, ali je Raiven v resnici B-Muff? Primerjavi vokalov Raiven in Senidah, pevke priljubljenih Muffov, pa prednost z vidika značajskosti za zdaj veliko prej namenijo Senidah.

Magenta je za Raiven šele prvi album in že ta je več kot soliden, glasbeno in pojavnostno. Brez dvoma je jasno, da bo mlada pevka težje zapravila kot pa nadgradila do zdaj ustvarjeno in priborjeno. Ob tem torej verjamem, da lahko na njenih prihodnjih albumih pričakujemo še več vokalnih bravur in še bolj domiselne in sodobne zvočne vrtince. Še več. Upam, da je Raiven glasnica tako pričakovane nove slovenske popevkarske renesanse. Kako ponosni bi bili, če bi bila domača glasbena scena znova spet kul, kaj?

Za zdaj Magento toplo priporočam in kličem “Živela Raiven”!

Matjaž Ambrožič
@matjazambrozic

Prijavi napako
Komentarji
Cvetača
# 01.05.2017 ob 21:50
Starejša Raivenina songa Jadra (2014) in Bežim (2015) z Magente izstopata zaradi precej drugačne produkcijske termike.

V čem je fora uporabe angleške besede v takem tekstu?
sssitrap
# 02.05.2017 ob 09:52
no ja, treba je priznati da je glasba ki jo raiven izvaja sveža samo za slovenske razmere (v tujini bi bilo to že skoraj malo passe), ampak meni je punca in njena glasba vseeno všeč. zlasti mi je všeč to da snema komade (vsaj večino) v slovenščini, ker drugače skoraj vsi slovenski elektronski glasbeniki že od začetka sanjarijo o nekem jakem preboju na tuje trge in snemajo samo v angleškem jeziku. če ti je useh v tujini usojen ti bo uspelo, angleščina gor ali dol.
prim00z
# 02.05.2017 ob 08:59
Dober pop
Kar ena
# 01.05.2017 ob 22:36
Nobenega presežka v glasbi, o videzu pa raje ne bi...
tureavanture
# 02.05.2017 ob 03:00
škoda da so vsi komadi eno in isto, drugače pa za deželo čukov in modrijanov ni tako slabo
Jurčič
# 04.05.2017 ob 15:05
v istem članku napisati songa, smart....in mestoma...totalno brez stila, okusa za nacionalko,...
fashionpassion
# 02.05.2017 ob 13:10
Lepa pop muzika (fajn produkcija, ki diši predvsem po UK trendih, besedila in izvedba nadpovprečni, recimo na nivoju Muff od podobnih muzičarjev), promocijski nastop v Fundusu je bil res lepo dodelan z vso dramatiko in zanimivo kuliso poleg samega špila - edino za Emo je pa res izbrala najslabši komad s plate brez resnega radijskega potenciala v primerjavi z večino na plošči.

Še en čisto svež remiks, ki ga ni na albumu
https://soundcloud.com/stanny-abram/raiven-zazarim-stanny-abram-bilboni-remix/s-OoqSd
frodik
# 02.05.2017 ob 09:14
Ja, muzika Raiven je nekaj svežega, upam pa, da bo v prihodnje delala tudi na raznolikosti aranžmajev, da si skladbe ne bodo tako zelo podobne, na kar so opozorili že predhodni komentarji.
Imamo pa v Sloveniji tudi bolj skrite talente, ki prav tako delajo dobro muziko. Recimo:

MAKRINA
smeško 562
# 01.05.2017 ob 22:32
Prvi nastop na Emi v redu, drugi katastrofa. Komadi so vsi po istem kopitu. Eden te pritegne, ob ostalih zaspiš. Je pa produkcija izvrstna.
tim sein
# 01.05.2017 ob 21:12
Bo treba kaj več kot srednješolska besedila in masko pokazat za bit vreden naziva intelektualen. Ampak za slovenske festivale bo ok. Sploh s tako podporo, kajne? In Matjaž Ambrožič.. ne se smešit, prosim.
ti-ne
# 02.05.2017 ob 11:50
Zelo povprečna poppevka. Pa še lesena je v nastopu in vokalu, popolnoma brez emocije, bom grob in rekel - frigidno. . Precenjeno.
pazi_mina
# 01.05.2017 ob 20:56
Očitno sem edini, ne vem...meni ne njena glasba ne ona sploh ne potegne...kr neki...wannabe hočem bit drugačen v sponjem dupleku od lokalne zvezde Jožeta na frajtonarci in zato sem gkasbena diva in boga gkasbe prijela tam spodaj
Ocenjujemo
link
Peter Stamm: Sedem let
24. november 2017 ob 11:54 Večkrat nagrajeni švicarski pisatelj Peter Stamm, ki je pred leti pozornost vzbudil tudi z nominacijo za mednarodno nagrado man booker, je za uvodni moto v romanu Sedem let uporabil misel arhitekta ...
Več novic ...
Kazalo