Lohengrin je opera, ki je bila že med Wagnerjevim življenjem njegovo največkrat izvajano delo - prav od tukaj namreč izvira tudi slovita poročna koračnica. Po premieri leta 1850 v Weimarju, ko je dirigiral Franz Liszt, je delo v poznih letih 19. stoletja v elitnih glasbenih krogih postalo skoraj kultno. Leta 1893 je slavni newyorški kritik Henry T. Finck zapisal, da je »najbolj priljubljeno v svetovnem opernem repertoarju«. Wagner sam pa ni mogel poslušati njegove premiere, saj so ga zaradi političnega prepričanja prej pregnali iz rodne Nemčije. Foto: Festival Ljubljana
Lohengrin je opera, ki je bila že med Wagnerjevim življenjem njegovo največkrat izvajano delo - prav od tukaj namreč izvira tudi slovita poročna koračnica. Po premieri leta 1850 v Weimarju, ko je dirigiral Franz Liszt, je delo v poznih letih 19. stoletja v elitnih glasbenih krogih postalo skoraj kultno. Leta 1893 je slavni newyorški kritik Henry T. Finck zapisal, da je »najbolj priljubljeno v svetovnem opernem repertoarju«. Wagner sam pa ni mogel poslušati njegove premiere, saj so ga zaradi političnega prepričanja prej pregnali iz rodne Nemčije. Foto: Festival Ljubljana
Na gala baletni večer svetovnih zvezd (21. julija) bodo plesalci iz gledališča Bolšoj teater iz Moskve, gledališč Mihailovski in Mariinski iz Sankt Peterburga, Nemške državne opere v Berlinu, Angleškega nacionalnega baleta in Nizozemskega nacionalnega baleta bodo plesali duete iz baletnih predstav Pepelka, Onjegin, Špartak, Korsar, Silfida, Šeherezada, Don Kihot idr. Foto: Festival Ljubljana
Na odprtju 62. Ljubljana Festivala, 1. julija, bo več kot 300 glasbenih umetnikov izvedlo eno najbolj prepoznavnih partitur 20. stoletja, kantato nemškega skladatelja Carla Orffa, Carmino Burano. Foto: Miha Fras
Za predtakt festivala je služila Poletna noč, ki je na Kongresnem trgu prepletla najlepše melodije, ki so prišle izpod peres mojstrov, kot so Mojmir Sepe, Jure Robežnik, Dušan Velkaverh, Jože Privšek, Elza Budau in Svetlana Makarovič. Foto: RTV SLO / Anže Vrabl
Na Kongresnem trgu bo nastopil tudi eden najpomembnejših svetovnih dirigentov, Riccardo Muti. Foto: Festival Ljubljana

Festival Ljubljana letos že 62. leto zapored pripravlja poletni festival, ki v prestolnico vedno znova pripelje zveneča imena malo manj popkulturno obarvane glasbene in odrske umetnosti. Ob Križankah, kjer bo večina dogodkov, bo pomembno prizorišče letos tudi Kongresni trg. Z uvedbo nove lokacije si Festival Ljubljana prizadeva, da bi ogled vrhunskih predstav omogočil kar najširšemu občinstvu.

Malo manj elitističen predznak
Letos za koncerte na Kongresnem trgu prvič uvajajo stojišča. Nakup vstopnic po ceni pet oziroma devet evrov je mogoč na dan dogodka, za otroke do 14. leta starosti pa so stojišča brezplačna. Ostaja tudi 80-odstotni popust za odlične dijake in uspešne študente, ki se je že dobro prijel in ki ga, kot je dejal Brlek, vedno bolj uveljavljajo tudi dijaki in študentje iz sosednjih držav.

Napitnica za začetek
Letošnji festival je 1. julija na Kongresnem trgu odprla kantata Carmina Burana Carla Orffa, ki so jo pod taktirko Uroša Lajovca izvedli Orkester Slovenske filharmonije, SNG Opera in balet Ljubljana, Slovenski komorni zbor, Akademski zbor Ivan Goran Kovačić, zbor Narodnega gledališča Sarajevo in solisti. Večer prej so z njo gostovali tudi na Trgu enotnosti v Trstu.

Na Kongresni trg je sicer Festival Ljubljana letos postavil kar pet dogodkov. Tako se je na njem kot predtakt v festival že zgodila Poletna noč, na kateri so Big Band in Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Patrik Greblo ter številni pevski solisti poustvarili najlepše pesmi o Ljubljani.

Veliki Riccardo Muti pod milim nebom
Do konca festivala, ki se bo sklenil 1. septembra, se bodo na trgu zvrstili še trije koncerti: 3. julija bosta kitarist Vlatko Stefanovski in pihalec Vasko Atanasovski nastopila s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, 7. julija bo v spomin na deseto obletnico smrti Carlosa Kleiberja zazvenel Verdijev Requiem pod vodstvom Riccarda Mutija, ki je za to priložnost združil glasbenike iz Italije, Slovenije in drugod, 8. julija bo sledil večer opernih arij z latvijsko mezzosopranistko Elino Garanča ob spremljavi radijskih simfonikov.

Priprava programa je, kot je na nedavni novinarski konferenci povedal Brlek, vsako leto poseben izziv, ne samo v kreativnem, temveč tudi v finančnem smislu, saj se je treba ozirati na razpoložljiva sredstva in vedno iskati tudi ustrezna nadomestila.

Predrage spektakle je bilo treba črtati s programa
Tako so se denimo morali letos odpovedati gostovanju Dunajske državne opere, ki ga je Brlek ob izteku lanskega festivala napovedal kot enega izmed vrhuncev letošnje izvedbe, in se odreči drugima dvema deloma tetralogije Nibelunški prstan Richarda Wagnerja v izvedbi Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga. Kot so sporočili že aprila, je namreč "trenutna resna ekonomska situacija v državi zelo neugodna za tovrstne podvige".

Wagner vseeno pride
Namesto drugih dveh delov Nibelungovega prstana bosta 10. julija v Cankarjevem domu zbor in orkester Opere HNK v Zagrebu uprizorila njegovo romantično opero Lohengrin; druga dva dela tetralogije je Brlek napovedal za leto 2016.

Brlekovi najljubši
Na festivalu so ponosni na otvoritveno Carmino Burano, ki je v sodelovanju združila številne ansamble iz nekdanje regije, njeno uprizoritev v Trstu pa je označil kot "pomembno geopolitično kulturno zadevo". Veseli se tudi Verdijevega Requiema z Riccardom Mutijem, pa nastopa Eline Garanča in Kraljevega orkestra Concertgebouw iz Amsterdama, ki bo 1. septembra sklenil festival pod taktirko svetovno znanega dirigenta Marissa Jansonsa.

Zvezdniški prah
Brlek je ponosen tudi na to, da jim klub visokim stroškom vsako leto znova uspe sodelovanje z muzikalom iz londonskega West Enda. Letos se bo v Križankah zvrstilo kar pet ponovitev muzikala Evita, v Ljubljano pa pride tudi Boris Berezovski, ki se med drugim lahko pohvali, da je dirigiral zaključno prireditev olimpijskih iger v Sočiju.

Začetki Ljubljanskega poletnega festivala segajo v leto 1952, ko je Turistično društvo Ljubljana priredilo prvi Turistični teden, leta 1953 pa je bil organiziran prvi Ljubljanski festival.

Lanska izdaja je privabila okoli 52.000 obiskovalcev, na odrih po prestolnici pa se je zvrstilo več kot 2.500 umetnikov iz okoli 40 držav. Med drugim so nastopili 2Cellos, Bejart Ballet, Maria Pages ter Akademski državni balet Borisa Eifmana iz Sankt Peterburga.