Letošnjega marca so s plesno premiero 72 dijakinj in dijakov vseh štirih letnikov sodobnega plesa Intervju z mAno v SVŠGL slovesno odprli nov Plesni in gledališki center. Ta bo s tremi plesnimi dvoranami po več letih iskanja in menjavanja dvoran (dijaki so v preteklih letih zamenjali kar sedem lokacij) zagotavljal nujne prostore za strokovne predmete umetniške gimnazije in dijaške produkcije. Foto: Nada Žgank
Letošnjega marca so s plesno premiero 72 dijakinj in dijakov vseh štirih letnikov sodobnega plesa Intervju z mAno v SVŠGL slovesno odprli nov Plesni in gledališki center. Ta bo s tremi plesnimi dvoranami po več letih iskanja in menjavanja dvoran (dijaki so v preteklih letih zamenjali kar sedem lokacij) zagotavljal nujne prostore za strokovne predmete umetniške gimnazije in dijaške produkcije. Foto: Nada Žgank
false
Dijaki, plesni pedagogi in ravnatelj šole Alojz Pluško ob odprtju Plesnega in gledališkega centra. Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana (SVŠGL) vse od leta 1999 izvaja program umetniške gimnazije, smer sodobni ples, od leta 2010 tudi dramsko-gledališko smer, medtem ko se programa predšolske vzgoje in splošne gimnazije izvajata že od prej. Foto: Nada Žgank
false
Vizija šole je usmerjena k razvoju izobraževalne vertikale sodobnega plesa – od plesnih pripravnic in programov sodobnega plesa za osnovnošolce do višješolskega programa za sodobni ples – kar daje spodbudno popotnico širitvi, kakovosti in družbeni afirmaciji področja. Foto: Nada Žgank
false
Potem ko so dogovori s kulturnim ministrstvom o montažnem plesnem studiu ukinjenega Centra za sodobne plesne umetnosti padli v vodo in je montažni studio pristal ob ljutomerskem Kulturnem domu za potrebe godbe, je SVŠGL prvič pridobil lasten prostor s preureditvijo telovadnice Srednje poklicne gradbene šole v plesno-gledališko dvorano, h kateri so pozneje s podporo ministrstva za izobraževanje, znanost in šport zgradili še montažni prizidek. Foto: Nada Žgank
false
Nagrajenci Ksenije Hribar 2015. Nagrado je prejel tudi kolektiv plesnih pedagogov SVŠGL-ja (Maja Delak, Mojca Dimec, Nina Fajdiga, Andreja Kopač, Vita Osojnik, Sinja Ožbolt, Špela Repar Lomovšek, Petra Pikalo, Dušan Teropšič, Nataša Tovirac, Tina Valentan, Urška Vohar in ravnatelj šole Alojz Pluško), ki "dijakom omogoča, da nadarjenost za ples in gledališče razvijajo na temelju strokovno preverjenih in kakovostnih vzgojno-izobraževalnih pristopov, s poudarkom na razvoju individualnih kvalitet." V utemeljitvi nagrade so med drugim izpostavili, "da je med maturanti SVŠGL-ja na plesnem področju vse več aktivnih in kar nekaj vrhunskih plesalcev in mladih koreografov, ki so končali šolanje po tem programu," šolske produkcije in pilotski projekt Praktikum. Na fotografiji med drugimi nagrajenci člani pedagoškega kolektiva SVŠGL: Tina Valentan in Petra Pikalo (zgoraj desno), Nataša Tovirac, Maja Delak in Dušan Teropšič (spodaj desno). Foto: Nada Žgank
false
Predlog višješolskega programa kot praktično usmerjenega javnega programa bi omogočal strokovno izpopolnjevanje plesalcev in intenzivno pripravo na študij na tujih plesnih akademijah in tako zapolnil primanjkljaj v sistemu izobraževanja in pomanjkanju rednih treningov ter možnosti poklicnega izpopolnjevanja. V plesnem telesu se prepoznata kultura in zgodovina, tudi kolektivna zgodovina plesnega telesa, telesna inteligentnost, takšno telo v predstavi pristopi k gledalcu na drugačen način. Umetniška gimnazija, ki združuje široko splošno izobrazbo ter umetniške kompetence, dijakov ne zmore opremiti do potrebne profesionalne ravni. Foto: Nada Žgank
false
S plesno pripravnico si želijo poskrbeti za nižje stopnje sodobnoplesnega izobraževanja, višješolski program bi z izobraževanjem v plesni tehniki in teoriji omogočil tudi nadaljnjo usmeritev na dodatna pedagoška izobraževanja za plesne pedagoge, ki bi kompetentno vodili plesno izobraževanje na nižjih stopnjah, kar lahko predstavlja tudi osnovo za širjenje mreže in vzpostavitev javnih programov na nižjih glasbenih šolah ter zaokroži izobraževalno strukturo od najmlajših do odraslih. Foto: Nada Žgank
false
V 90. letih je Maja Delak kot mlada plesalka ustvarjalno sodelovala s Ksenijo Hribar pri pripravi srednješolskega programa za sodobni ples. Program je bil sprejet leta 1997, potem se je začela še pot iskanja šole, ki bi program izvajala. Kot se spominja Maja Delak, so se številne ljubljanske gimnazije otepale dodatnega programa. Svoj dom so našli na SVŠGL-ju. Foto: Nada Žgank
false
SVŠGL je le pobudnik ideje za samostojni javni višješolski program, priprava bo seveda potekala neodvisno od šole in šele v zadnji fazi bo država odločala o tem, komu bo zaupala njegovo izvajanje. Poglavitno vprašanje pri izbiri izvajalcev pa je možnost kakovostne izvedbe programa v okolju, ki teži k razvoju področja sodobnega plesa. Foto: Nada Žgank

Smer sodobni ples na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana (SVŠGL) izvajajo že sedemnajsto leto zapored, sodobni ples je vključen tudi v program predšolske vzgoje, dramsko-gledališka smer poteka od leta 2010. A kljub kakovostnemu delu na tem področju se zavedajo pomanjkanja sistematične skrbi za razvoj področja sodobnega plesa z javnimi programi, namenjenimi mlajšim in starejšim, kjer sicer pomembno delo z različnimi programi delavnic, seminarjev, srečanj in festivalov po vsej Sloveniji opravlja le Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.
Plesna pripravnica in sodobni ples za osnovnošolce ter višješolski program sodobnega plesa, na dramsko-gledališki smeri pa Mala uprizoritvena šola in Višja šola za uprizoritvene umetnosti – takšne so vizije šole, ki trenutno velik del pozornosti namenja razvoju celotnega sodobno-plesnega področja in zanj nujne – pri nas neobstoječe – javne, pred-univerzitetne izobraževalne vertikale. O problematiki sodobno-plesnega izobraževanja in prizadevanjih šole sem se pogovarjala z ravnateljem SVŠGL-ja, Alojzom Pluškom, ter plesalkama, koreografinjama in plesnima pedagoginjama na SVŠGL-ju, Majo Delak in Petro Pikalo.

Cilj tovrstnega izobraževanja je vzporeden enemu od ciljev projekta institucionalizacije sodobne plesne umetnosti, ki je v okviru ministrstva za kulturo potekal vrsto let, a se je končal kot prvi od "finančnih rezov" ob ukinitvi Centra sodobnih plesnih umetnosti.

Plesni in gledališki center kot prostorska spodbuda k razvoju novih programov
Leta 2012 je vlada po le enem letu delovanja ukinila Center sodobnih plesnih umetnosti, prvi javni zavod na področju sodobnega plesa v Sloveniji, ki bi lahko pripomogel k ureditvi pogojev in razvoju tega razdrobljenega in podhranjenega področja. Takrat je kulturno ministrstvo CSPU-ju namenjen montažni plesni studio obljubljalo Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana (SVŠGL), ki poleg programa predšolske vzgoje in splošne gimnazije izvaja tudi program umetniške gimnazije, dijaki pa so se morali za izvajanje strokovnega programa seliti po več lokacijah, saj šola lastnih prostorov ni imela. Obljube so padle v vodo, plesni studio je kulturna ministrica Julijana Bizjak Mlakar namenila za godbeni dom v Ljutomeru, SVŠGL pa je pridobil nekdanjo telovadnico Srednje poklicne gradbene šole. To so preuredili v plesno-gledališko dvorano, nato pa s podporo ministrstva za izobraževanje, znanost in šport zgradili še montažni prizidek in letošnjega marca uradno odprli nov Plesni in gledališki center ob Dimičevi ulici, med Gospodarsko zbornico in Dijaškim domom Bežigrad.

Ta bo s tremi plesnimi dvoranami zagotavljal nujne prostore za strokovne predmete umetniške gimnazije in dijaške produkcije, vizija šole pa je usmerjena v razvoj celotnega sodobno-plesnega področja in javne pred-univerzitetne izobraževalne vertikale – od plesnih pripravnic in programov sodobnega plesa za osnovnošolce do višješolskega programa za sodobni ples. Če javni zavod ni zaživel, lahko upamo vsaj na podporo načrtovanega javnega izobraževalnega programa, ki resda ni optimalna, a v danih razmerah pomembna pobuda za razvoj plesalcev, ki bi lahko delovali tudi kot plesni pedagogi, in področja nasploh?

Institucionalizirana spodnja vertikala kot osnova za nadaljnji razvoj
V SVŠGL-ju načrtujejo, da bi v novih prostorih s prihodnjim letom začeli izvajati plesno pripravnico in delavnice sodobnega plesa za osnovnošolce, kar je pomembno tudi za kakovosten razvoj srednješolskega sodobnoplesnega programa. Za primerjavo – na Hrvaškem obstajajo štiri umetniške plesne gimnazije, tja pa se lahko vpišejo le tisti, ki so končali šest razredov sodobnega plesa v ustanovah, kot so pri nas nižje glasbene šole. Pri nas takšen sistem velja le za baletne plesalce, ki se želijo vpisati na Konservatorij za glasbo in balet, na ljubljansko umetniško gimnazijo pa se lahko vpišejo tisti, ki opravijo preizkus sposobnosti, saj drugačnih meril ob nerazvitem sistemu javnega izobraževanja na nižjih ravneh ni mogoče zahtevati. Sodobni ples poučujejo na manj kot desetih glasbenih šolah po Sloveniji, plesno pripravnico in program sodobnega plesa za osnovnošolce izvajajo še na Konservatoriju za glasbo in balet, kjer je zanimanja veliko, a vse to je "glede na potenciale sodobnega plesa relativno malo," je prepričan ravnatelj SVŠGL-ja Alojz Pluško. "Imamo sicer precej razvejano mrežo zasebnih društev in šol za sodobni ples, a so ti programi plačljivi, medtem ko javne programe na glasbenih šolah financira država in ne vidim razloga, zakaj ne bi več pozornosti posvetili še področju sodobnega plesa," dodaja in opozori, da gre pri vzpostavitvi plesne pripravnice in nekaj skupin sodobnega plesa za osnovnošolce na SVŠGL-ju le za minimalni strošek enega učitelja, spodbuja pa tako kakovostnejšo raven dijakov sodobnega plesa kot dostopnost za vse, ki jih sodobni ples zanima. Za razvoj programov so tako decembra oddali vlogo na ministrstvo, a odgovora zaradi zapletov s pravnimi definicijami in dvomov na ministrstvu glede zanimanja mladih še niso prejeli.

Edina možnost je študij na tujih plesnih akademijah
Še slabše je poskrbljeno za plesalce po koncu srednje šole, ki dijakov ne more opremiti do potrebne profesionalne ravni. To niti ni namen šole, ki z intenzivnim strokovnim programom sodobnega plesa ali dramsko-gledališke smeri kot dopolnila splošnim gimnazijskim standardom omogoča predvsem široko splošno izobrazbo (in tudi poznejši študij na različnih smereh), dopolnjeno s praktičnimi kompetencami z umetniškega področja, kar pa ni dovolj za tiste, ki se odločijo za nadaljnje delovanje na plesnem področju. Takšnih je v generaciji približno 15 vpisanih dijakov od enega do 5 dijakov. Domači plesalci lahko izbirajo le med akademijami v tujini, odhajajo na različne uveljavljene šole in glede na možnosti domačega plesnega delovanja tudi ni presenetljivo, da se nekaterim z vrnitvijo prav nič ne mudi. Program zasebne plesne akademije, ki je potekal v okviru samostojne visokošolske ustanove Alma Mater Europaea in je plesalcem omogočal pridobitev izobrazbe po prvi bolonjski stopnji, se že nekaj časa ne izvaja, višješolski program, ki ga izvaja Konservatorij za glasbo in balet, je izrazito specializiran, AGRFT pa izvaja le drugostopenjski študijski program Umetnost giba. Poleg tega je strokovno usposabljanje odraslih prizadela tudi nedavno spremenjena usmeritev državnih in občinskih razpisov pri kulturno-umetnostni vzgoji, pri čemer je podpora zdaj namenjena le kulturno-umetnostni vzgoji mladih, zaobšli pa so specifične potrebe sodobnega plesa – neobstoječega strokovnega usposabljanja odraslih, rednih plesnih treningov in raziskovalnih dejavnosti, brez katerih se umetniško delovanje ne more razvijati.

Na SVŠGL-ju popoldne v občasnem sodelovanju z zavodom Emanat (Zavodom za razvoj in afirmacijo plesa in sodobne umetnosti), Društvom za sodobni ples, zavodom En-Knap in SNG Opero in balet že drugo leto izvajajo Praktikum sodobne plesne umetnosti, enoletni program plesnih klasov (treningov) in delavnic, ki ga obiskujejo tudi njihovi dijaki po koncu mature in drugi plesalci kot intenzivno pripravo na sprejemne izpite za mednarodne akademije ali nadaljevanje plesnega usposabljanja. Praktikum z domačimi in tujimi pedagogi skuša zapolniti pomanjkanje strokovnega izpopolnjevanja in rednih plesnih treningov, ki so za plesalce nujni.

"Nimamo tradicije javnih institucij, ki bi razvijale vsebine za postavitve strukture, v katerih bi veljal javno potrjen program in bi se umetniško vodstvo ter strokovni kadri menjavali po določenih pravilih, kar omogoča kakovosten razvoj," pravi Maja Delak, tudi ustanoviteljica in vodja zavoda Emanat. Nič nenavadnega ni, da je področje sodobnega plesa, ki temelji na zasebnih pobudah, veliko bolj ranljivo in v javni kulturi pogosto odrinjeno na rob.

Javni program za strokovno izpopolnjevanje profesionalnih plesalcev in plesnih pedagogov
Želja kolektiva na SVŠGL-ju je pripraviti višješolski program sodobnega plesa, ki bi omogočal strokovno izpopolnjevanje profesionalnih plesalcev. V izhodišču gre torej za nadomeščanje institucionalne vrzeli na področju sodobnoplesnega izobraževanja. "Res pa je, da so mnogi višješolski programi pri nas praviloma nastali s podporo srednjih šol, ki so jih potem tudi izvajale ," pravi Pluško.

S praktično usmerjenim javnim programom bi dijaki SVŠGL-ja in drugje izobraženi plesalci lahko nadgradili in poglabljali svoje znanje, se intenzivno pripravljali na študij na kateri od tujih priznanih plesnih akademij ali se z dodatnimi pedagoškimi izobraževanji usposabljali za pedagoško delo na nižjih stopnjah plesnega izobraževanja, kar lahko predstavlja tudi temelj za širjenje mreže in vzpostavitev javnih programov na nižjih glasbenih šolah ter zaokroži izobraževalno strukturo od najmlajših do odraslih.

Pri tej viziji ima šola močno podporo cele vrste umetniških in kulturnih institucij, več dilem pa obstaja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Seveda tu ne moremo pričakovati množičnega vpisa, na državni ravni je vedno pomembno tudi vprašanje proračunskih sredstev, a zanimanje zagotovo je, prav tako potreba za razvoj sodobno-plesne scene.

A SVŠGL je le pobudnik ideje za samostojni javni višješolski program, priprava bo seveda potekala neodvisno od šole in šele v zadnji fazi bo država odločala o tem, komu bo zaupala njegovo izvajanje. Pripravo programa je ministrstvo uvrstilo v letni delovni načrt Centra za poklicno izobraževanje (CPI), pristojnega za višješolske programe, ki je oblikoval strokovno delovno skupino za analizo poklicnih standardov poklica plesalca, tako na področju baleta kot drugih zvrsti plesa. Poklicni standard vključuje naloge, ki jih poklic opravlja, kompetence, ki jih mora obvladati oseba po končanju tega programa, cilje programa in predstavlja izhodišče za oblikovanje programa. Glede na to, da višješolski baletni program že obstaja, je analiza namenjena tudi iskanju razlik med obema poklicnima standardoma, poklicnim standardom baletnega plesalca in plesalca, da bi se prepoznala dejanska potreba po ločenih poklicnih standardih. A kot poudarja Maja Delak, ki je sodelovala že pri pripravi srednješolskega programa za sodobni ples v 90. letih, nikoli ni bilo zanimanja po združevanju poklicev. Sodobni ples kot umetniška forma lahko v svojem izrazu uporablja katere koli tehnike, a glede na to, da so programi ločeni na osnovnošolski in srednješolski stopnji, združevanje na višješolski stopnji ne bi bilo smiselno; z napredovanjem je smiselna kvečjemu specializacija.

Kdo bo izvajalec programa?
Kdo bo v končni fazi – če bo ministrstvo za program prižgalo zeleno luč in omogočilo njegovo celovito pripravo – izvajalec javnega višješolskega programa, je na tej točki priprav še nedoločeno. Poleg SVŠGL-ja za vodenje programa ambicije izkazuje tudi ljubljanski Konservatorij za glasbo in balet, ki že izvaja višješolski baletni program.

SVŠGL, ki že 17. leto razvija vsebine in izvedbo kakovostnega srednješolskega programa sodobnega plesa ter je izšolala številne danes prepoznavne plesalce in koreografe, že ima vzpostavljeno trdno pedagoško jedro – na področju sodobnega plesa so ena redkih javnih institucij, ki kot učitelje zaposluje deset priznanih slovenskih plesalcev in koreografov – a tudi Konservatorij, ki v baletni program vključuje tudi nekaj ur sodobnega plesa, lahko zaposli dodatne strokovnjake s področja sodobnega plesa. Pri državnem odločanju o izvajalcu so pomembni številni pogoji, tudi materialni in finančni.

A konec koncev, kot je smisel splošno sprejetih javnih programov, da delujejo v korist razvoju in pridobitvi poklica, je najpomembnejše vprašanje pri izbiri izvajalcev tisto, ki se o instituciji sprašuje glede na možnosti kakovostne izvedbe programa. Ključno vprašanje je torej usmerjeno na okolje, ki teži k razvoju področja sodobnega plesa.