Bertold Brecht (1898-1956) je nedvomno eden najpomembnejših in največjih nemških dramatikov, velja tudi za reformatorja gledališča 20. stoletja. Foto: EPA
Bertold Brecht (1898-1956) je nedvomno eden najpomembnejših in največjih nemških dramatikov, velja tudi za reformatorja gledališča 20. stoletja. Foto: EPA

Po poročanju nemških medijev je Brechtov nekdanji učenec Strittmatter leta 1985 v svoj dnevnik zapisal spomin, da je imel njegov mentor "ljubezensko aferico" s to stranko in da naj bi se neposredno po vstaji delavstva v Vzhodni Nemčiji 17. junija 1953 poskušal vključiti v SED.

Dnevniški zapis izpred skoraj treh desetletij
Erwin Strittmatter, ki je preminil točno pred dvajsetimi leti, je bil v petdesetih letih prejšnjega stoletja Brechtov učenec in asistent v epskem gledališču Berliner Ensemble (Berlinski ansambel). V zapisu 22. januarja 1985 se spominja, kako je Brecht sprva želel biti član stranke, vendar ga je odvrnilo tridnevno omahovanje strankarskih birokratov. Kar naj bi komentiral z besedami: "Zdaj si tega ne želim več; učinek je minil."

Strittmatterjevi dnevniški zapisi bodo v kratkem izšli pri berlinski založbi Aufbau Verlag pod naslovom Der Zustand meiner Welt. Aus den Tagebüchern 1974-1994 (Stanje mojega sveta. Iz dnevnikov 1974-1994).

Neodvisno in preračunljivo politično mišljenje
Vodja Brechtovega arhiva v Berlinu Erdmut Wizisla je povedal, da naj bi tudi Brechtova asistentka Käthe Rülicke govorila o tendencah svojega nadrejenega, da bi se priključil SED-u. Vendar je za Wizisla informacija, da si je Brecht že po treh dneh premislil, nova. Zatrdil pa je, da vsekakor ustreza osebnosti tega velikega umetnika: "Njegovo politično mišljenje je bilo neodvisno in popolnoma preračunljivo, kar je vključevalo tudi spontanost."

Obstaja tudi pismo, ki ga je Brecht ob koncu delavske vstaje poslal predsedujočemu stranke Walterju Ulbrichtu, v katerem je izrazil svojo načelno povezanost s SED-om. V njegovem poznejšem delu Buckower Elegien (Bukovske elegije) je mogoče najti tudi pesem Die Lösung (Rešitev), ki pravi, da bi si lahko oblast vendarle "izbrala novo ljudstvo", ampak ti verzi v Vzhodni Nemčiji še leta pozneje niso bili natisnjeni.

Pričevanje pred McCarthyjevo komisijo
Bertold Brecht je pred nacističnim sistemom pobegnil v ZDA, med hladno vojno pa je bil pred McCarthyjevo kongresno komisijo za neameriške dejavnosti. Tako so ga 30. oktobra 1947 zaslišali, ali je oziroma ali je kdaj bil član komunistične stranke katere koli države. Takrat je odvrnil, da se mu sicer vprašanje ne zdi upravičeno, vendar da bo kot "gost te države" nanj odgovoril. Izjavil je, da ni in ni nikoli bil član kake komunistične stranke.