Riharda III., enega najbolj spornih vladarjev v britanski zgodovini, so predlani končno položili k poslednjemu počitku v leicestrski katedrali. Njegove ostanke so namreč šele približno 530 let po smrti – kralj je leta 1485 padel v bitki na Bosworth Fieldu – našli pod nevpadljivim mestnim parkiriščem.

William Shakespeare je Riharda v svoji drami naslikal kot krutega, sadističnega, grbastega tirana, ki naj bi bil kriv za enega najbolj zloglasnih zločinov v angleški zgodovini – za umor svojih mladih nečakov, "princev iz Towerja". Zgodovinarji danes opozarjajo, da je bard najbrž neupravičeno blatil kraljevo ime: bil je "orodje" takrat aktualne tudorske dinastije, ravno tiste, ki je Riharda zrušila s prestola.

Približno 1.300 ljudi je zato podpisalo peticijo, ki naj bi ustavila uprizoritev v leicesterski katedrali. Po njihovem mnenju je nespoštljivo, da se tragedija igra tako blizu kraljeve grobnice. "To ni primerno ali krščansko vedenje", je prepričana Philippa Langle, zgodovinarka, ki je bila tudi del ekipe, ki je leta 2012 našla kraljeve posmrtne ostanke.

Na koncu je zeleno luč za predstavo vseeno prižgal David Monteith, predstojnik katedrale v Leicestru. "Dramo bomo uprizorili prav na tem kraju, v katedrali, kjer moč še vedno kvari, kjer so nedolžni žrtve in so dobri ljudje blateni," je enigmatično zapisal v izjavo za javnost.

Poslednji Plantagenet
S smrtjo Riharda III. se je od angleškega prestola poslovila dinastija, ki jo je v prvi polovici 12. stoletja ustanovil anžuvinski grof Geoffroy de Plantagenêt. Riharda III. so pokopali v samostanu Greyfriars blizu Leicestra v osrednji Angliji, ki pa je bil uničen v 30. letih 16. stoletja, ko je tudorski kralj Henrik VIII. odredil razpustitev samostanov. Posmrtni ostanki zadnjega vladajočega Plantageneta so tako dolgo veljali za izgubljene, dokler jih niso poleti leta 2012 izkopali pod parkiriščem v Leicestru.