Marko Mandić in Polona Juh v prizoru iz Kaligule. Foto: Peter Uhan
Marko Mandić in Polona Juh v prizoru iz Kaligule. Foto: Peter Uhan

Prvič so Camusovega Kaligulo v Sloveniji uprizorili 4. oktobra 1963, prav tako v SNG-ju Drama Ljubljana. Takrat je delo prevedel Ciril Kosmač, zrežiral pa Andrej Hieng. Vlogo Kaligule je v Tauferjevi postavitvi prevzel Marko Mandić, v predstavi pa nastopajo še Polona Juh, Bojan Emeršič, Klemen Janežič, Jernej Šugman, Jurij Zrnec, Valter Dragan, Saša Tabaković, Boris Mihalj, Rok Vihar, Gorazd Logar in Zvone Hribar ter Daniel Day Škufca in Matija Rupel kot gosta.

Kontroverzna osebnost megalomanskega rimskega cesarja Kaligule je Camusa navdihnila za dramo o temeljnih eksistencialnih breznih, v katera zre moderni, osvobojeni človek, so zapisali v gledališču. Eden najvidnejših francoskih literatov 20. stoletja je idejo za dramo dobil v času vzpona fašističnih voditeljev, čeprav je menil, da je Kaligula v vsakem človeku. Ta pošast ali angel, ki ga nosite v sebi, se osvobodi okovov, če imate oblast, pogum in če ljubite življenje, je nekoč dejal.

Kaligula kot prototip avtoritarnega oblastnika
Camusu je sadistični tiran služil kot model za dramsko udejanjenje tiste človeške misli, ki zahteva popolno svobodo in postavlja zahtevo po uresničevanju nemogočega, sprevračanju reda stvari in prevzemanju vloge boga oziroma absurdne usode. Kaligula je prototip avtoritarnega oblastnika, ki pod krinko ciničnega leporečja o prizadevanju za občo srečo uveljavlja izključno le svojo neizprosno in hladnokrvno voljo do moči. Je oblastnik za vse čase in kraje, so še zapisali v Drami.

Za potrebe sodobne predstave so uporabili prevod Jaroslava Skrušnyja, besedilo je priredila Lara Simona Taufer, ki je poskrbela tudi za dramaturgijo, scenografijo je oblikoval Branko Hojnik, kostumografijo Barbara Stupica.

Premiera Kaligule v Drami
Premiera Kaligule v Drami