Vaša ocena: 
Ocena 4,5 od 14 glasov
Ocenite to novico!
Kaj bi ob rob Hlapcem lahko zapisala v janzenizem konvertirani matematik in fizik Blaise Pascal ali teoretik ideoloških aparatov države Louis Althusser? Spekulacija o tem je del nove inscenacije te Cankarjeve drame.
Režiser Matjaž Berger je v novi interpretaciji Hlapcev izpostavil predvsem dve razsežnosti besedila, s katerim je Ivan Cankar zaradi ostre kritike politične 'upogljivosti' slovenskega nardoa docela razhudil cenzorje. Berger v izvirnem besedilu o prostovoljni odvrnitvi nekdanjih liberalcev od svojega etosa zaradi zmage klerikalcev na deželnozborskih volitvah leta 1907 išče izhodišče za razmišljanje o vprašanjih, zakaj si hlapec želi gospodarja in zakaj uboga njegove ukaze. Pri razčlenitvi teh dilem se Berger obrača k mislecem Blaisu Pascalu, Etiennu de la Boetieju, Louisu Alrhusserju in Heglu. Zato režiser produkcijo, ki je nastala v koprodukciji Anton Podbevšek teatra in Prešernovega gledališča iz Kranja in katere premiera bo v prvem danes ob 20.00, imenuje komentirana izdaja Hlapcev.
S tem komentarjem Berger izpostavlja nadčasovno razsežnost Cankarjeve dramatike. V osredju je tako skozi čas bolj ali manj statični mentalni dispozitiv slovenskega naroda oziroma kot pove Berger: "Podčrtana je razsežnost, zakaj je tako imenovana slovenska mentaliteta veliko bolj nagnjena k pojmu hlapca. Univerzalnega odgovora ni, mi pa želimo v tem izrednem dramskem zapisu le izpostaviti določena mesta, ki sama po sebi na zastavljeno vprašanje odgovarjajo."Del svetovne dramatike
Matjaž Berger na oder postavlja skoraj celotno izvirno besedilo. Čeprav gre za tematizacijo razmer na začetku 20. stoletja, ki so tedaj z že pred dvema desetletjema dovršeno kapitulacijo tudi dunajskega liberalnega meščanstva pred vedno hujšim populizmom, antisemitizmom in ksenofobijo pravzaprav predstavljale širši srednjeevropski in ne le slovenski sindrom, je drama aktualna tudi danes. Predvsem glede na vladajoči kapital in z običajnim revoltom zoper njega se pojavljajo novi tragični Jermani, ki si upajo načeti ideološki monopol 'župnikov'. Ob izidu prepovedano Cankarjevo dramo Berger tudi zaradi vsega tega imenuje za del svetovne dramatike.
Vlogo župnika je Berger namenil direktorju Prešernovega gledališča Borutu Veselku, njegov najhujši nasprotnik Jerman je Primož Pirnat, kovača Kalanderja, ki Jermanu stoji ob strani in ki predstavlja idejo socialističnega upora, je prevzel Pavle Ravnohrib, v predstavi pa med drugim nastopajo še Peter Musevski, Igor Štamulak, Darja Reichman, Vesna Pernarčič in Peter Harl. Komentatorja dogajanja sta Vesna Jevnikar in Matjaž Višnar, glasbo je prispeval Peter Penko, kostume pa Alan Hranitelj. Matjaž Berger pa svojo scenografijo označuje kot posvetilo Marini Abramović in NSK-ju.
