Po uprizoritvah R9-42U in Cvetju v jeseni, ki je bila premierno uprizorjena februarja, je predstava Astrov vstopi v tovarno tretji avtorski projekt Marka Čeha. Predstavo je zasnoval po motivih Strička Vanje Antona Pavloviča Čehova. Foto: Cankarjev dom
Po uprizoritvah R9-42U in Cvetju v jeseni, ki je bila premierno uprizorjena februarja, je predstava Astrov vstopi v tovarno tretji avtorski projekt Marka Čeha. Predstavo je zasnoval po motivih Strička Vanje Antona Pavloviča Čehova. Foto: Cankarjev dom
Astrov vstopi v tovarno
Režiser je želel s prirejenim besedilom Čehova podobno kot ruski dramatik opozoriti na nesmiselnosti in praznost človekovega vsakdana. Čeprav je striček Vanja nezadovoljen, okamenel in nesposoben spremembe, Čehov Astrov pa človek uspeha, obe zgodbi razkrivata osamljenost subjekta in brezčasnost človeškega hrepenenja. Foto: Cankarjev dom

Predstava Astrov vstopi v tovarno, ki bo drevi ob 20. uri premierno predstavljena v Cankarjevem domu, je nastala po motivih Strička Vanje Antona Pavloviča Čehova. In medtem ko je Čehov želel v drami Striček Vanja prikazati nesmiselnost in praznost podeželskega življenja v 19. stoletju, želi Čeh opozoriti na nesmiselno delo današnjega posameznika, ki nepremišljeno hlepi po čim večjem dobičku.
Občutje nesmisla na ruskem podeželju in v postindustrijskem Mariboru
S prirejenim besedilom Čehova je tako želel podobno kot ruski dramatik opozoriti na nesmiselnosti in praznost človekovega vsakdana v aktualnem času. Klasično dramo Čehovova je želel Čeh čim bolj približati sodobnemu gledalcu in dramo o izgubljenih življenjih iz ruskega podeželja prestavil v okolje postindustrijskega in "postutopičnega" Maribora.
Od nezadovoljnega godrnjača do denarja in oblasti
Glavni junak v drami Čehova je Vojnicki, nezadovoljen godrnjač, tragičen v svoji nezmožnosti za spremembe, okamenel v stanju, kakršno je. Protagonist Marka Čeha je zdravnik Astrov, človek, ki v današnjem času hodi po poti uspeha. Včasih zgaranemu podeželskemu zdravniku Astrovu se delavnost končno poplača, saj se prebije v ospredje zanimanja in na sam vrh družbene lestvice. A danes ne zdravi več ljudi, pač pa stroje - delavce v tovarni. Tovarno tudi zamenja za Jeleno Andrejevno, neuslišano ljubezen iz preteklosti. Dobi tovarno, denar in oblast, a brez večnega človeškega hrepenenja, ki ga je z izjemnim diagnosticiral že Čehov, ne gre.
Ostaja pa osamljenost čudaka
Astrova zgodba ni le zgodba o uspehu, ampak tudi zgodba o sodobno bolnem in osamljenem subjektu, ki samega sebe označi za čudaka; o subjektu, ki je pozabil na čustva in se po najlažji poti zaziba v brezciljno sanjarjenje o lepši prihodnosti: "pred menoj ni plamena. Zase ne pričakujem ničesar več, ne maram ljudi… Nikogar nimam rad." O nezadovoljnem godrnjaču brez moči za spremembe pa pravi: "Kaj se ne bi postaral, pa saj je življenje samo po sebi dolgočasno, bedasto, umazano… In to življenje te potegne vase."
V predstavi, ki je nastala v produkciji E.P.I. Centra in koprodukciji s Cankarjevim domom, nastopajo Kristijan Guček, Peter Harl in Maruša Kink. Scenograf predstave je Marko Turkuš, kostumografka Branka Pavlič, avtor glasbe pa Laren Polič Zdravič.