V ikonografskem smislu se predstava Hommage a Stravinsky navezuje na etnografske simbole starodavne ruske legende. Ta pripoveduje o ritualu žrtvovanja device, ki mora plesati do smrti v poklon pomladnemu božanstvu, da bi povečal rodovitnost zemlje. Foto: Tiberiu Marta/SNG Maribor
V ikonografskem smislu se predstava Hommage a Stravinsky navezuje na etnografske simbole starodavne ruske legende. Ta pripoveduje o ritualu žrtvovanja device, ki mora plesati do smrti v poklon pomladnemu božanstvu, da bi povečal rodovitnost zemlje. Foto: Tiberiu Marta/SNG Maribor
Edward Clug
Uprizoritev Edwarda Cluga je umetniški poklon Igorju Stravinskemu, s katerim želi mariborski balet zaznamovati 130-letnico skladateljevega rojstva, pri tem pa skozi novo koreografsko podobo približati estetiko njegovih glasbenih in baletnih del širši slovenski javnosti. Foto: BoBo
Tomaž Pandur
Evripidova Medeja je po mnenju Tomaža Pandurja temeljni mit naše civilizacije, ki se rojeva v duhu sodobnega časa in prostora. Foto: BoBo

Predstava v izvedbi Baleta SNG Maribor je v Ljubljani premiero doživela v Križankah, težko pričakovana uprizoritev Edwarda Cluga pa je ena od obeh predstav, ki sklepata letošnji festival Ljubljana. Clug je predstavo zasnoval iz dveh delov – prvi, balet Pesmi za obdobje parjenja, je nastal leta 2007 v sodelovanju s slovenskim skladateljem Borutom Kržišnikom.
Za drugo delo je koreograf izbral po njegovem mnenju kultno delo Stravinskega Posvetitev pomladi. Delo po koreografovih besedah predstavlja mejnik tako v glasbeni kot plesni zgodovini. V delu gledalec spremlja evolucijo plesa v 20. stoletju, to je od prve postavitve Vaclava Nižinskega v Parizu leta 1913 do danes. Od vseh pa po njegovem mnenju pritegne največ pozornosti izvirna plesna kreacija Nižinskega, predvsem zaradi "hermetične koreografije in 'moteče' naprednosti za tedanji čas; svojo interpretacijo Posvetitve pomladi zato doživljam tudi kot poklon omenjenemu koreografu in njegovemu razvpitemu neuspehu ob premieri, ki je postal dinamični temelj razvoja sodobnega plesa," še razmišlja Clug. Scenograf predstave, ki je bila premierno uprizorjena aprila v SNG Maribor, je Marko Japelj, kostumograf pa Leo Kulaš.
Naj Evripid danes spregovori še močneje kot nekoč
Festival sklepa Medeja v režiji Tomaža Pandurja in uprizoritvi gledališča HNK Zagreb z Almo Prica v naslovni vlogi. Uprizoritve Evripidove igre bodo 11., 12. in 13. septembra, po svetovni premieri na zadnjih Dubrovniških poletnih igrah jo bo tako lahko prvič videlo slovensko občinstvo. Režiser v ambientu Križank prepoznava odlično okolje za postavitev Medeje, ki jo označuje za prelomnico pri svojem ustvarjanju oziroma kot vračanje k velikim temam. Evripidovo Medejo Pandur opisuje kot temeljni mit naše civilizacije, ki se rojeva v duhu sodobnega časa in prostora. Pomembno prispeva tudi k zgodbi o Argonavtih in iskanju zlatega runa, zgodovinsko gledano pa zamejuje meje današnjega Balkana, meni.
Predstavo je obudil, da se obudi Evripidovo delo ter da dramatik današnjemu občinstvu spregovori še močneje kot je svojim sodobnikom. Predstava v antični Grčiji sprva ni doživela velikega uspeha, kljub temu je njen mit preživel vse do danes. Tega želi Pandur zdaj tudi z novimi tehnikami predstaviti v t. i. gledališču nove dobe.
Za prevod Evripidovega besedila je poskrbela hrvaška dramaturginja Lada Kaštelan, priredbo po Evripidu je pripravil Darko Lukić, scenarij podpisujeta Tomaž in Livija Pandur, ki je tudi dramaturginja predstave. V predstavi poleg Price igrajo še Bojan Navojec kot Jazon, Livio Badurina kot čuvaj zlatega runa, Ivan Glowatzky kot Fer, Romano Nikolić kot Mermer in Damir Markovina v vlogi Egeja.