Vendar tega žal ni spremljalo povečanje deleža javnega financiranja, s čimer bi lahko povečali tudi obseg programa. Kljub temu pa se ponašajo z od 400 do 450 predstavami na leto.

Direktorica in umetniška vodja LGM-ja Mojca Redjko izpostavlja, da "čustveno doživetje umetniškega dogodka spodbuja razmišljanje, radovednost, razvoj kognitivnih zmožnosti in socialnih veščin, ki jih bo otrok v življenju potreboval". Prav zaradi tega je po njenem mnenju tudi problematično, če starši otroku med predstavo razlagajo dogajanje, saj tako stopijo med otroka in dražljaj iz okolice z željo po razlagi sveta, seveda po svoji meri.

Zato so se tudi odločili v programski knjižnici za novo sezono zapisati opozorilo, da lutka pove več kot sto staršev.

Vprašanje sodobne tehnologije v lutkovnem gledališču
Redjkova se zaveda, da spektakel prodira na vse odre, vendar meni, da je želja po odrskem spektaklu, v realnosti pa po preseganju obstoječega, v človeški naravi. Izpostavi, da je uporaba sodobnih tehnologij privlačna in učinkovita, če so te smiselno in celovito vpete v uprizoritveni koncept.

Ena najbolj priljubljenih predstav LGM-ja je Ribič Taro s tradicionalnimi japonskimi lutkami, ki je delo gostujočega režiserja Norijukija Sava. Redjkova meni, da ne gre toliko za samo lutkovno tehnologijo oziroma tradicijo, temveč za celotno ozračje, saj posamezni narodi dojemajo lutkovno umetnost popolnoma po svoje.

Ne le predstave za otroke
V LGM-ju vsake toliko oblikujejo tudi različne akcije, npr. cikluse mladinskih predstav in predstav za odrasle. V nagovoru odraslega občinstva obravnavajo tudi družbenokritične teme, pri nagovarjanju otrok pa delujejo v smeri vzgajanja v pogumne, srčne in poštene posameznike. Tako bodo lahko nekoč zrasli v ljudi, ki se ne bodo bali odgovornosti in se bodo sposobni soočati z izzivi ter bodo lahko odgovorno soustvarjali demokratični sistem.