Kot prvo radijsko igro za otroke jo je leta 1952 napisal Frane Milčinski - Ježek, tri leta kasneje pa so jo kot lutkovno igro torej postavili na marionetnem odru Mestnega lutkovnega gledališča, s čimer je doživela velikanski uspeh ter bila deležna mnogih pohval in laskavih priznanj.

Še v knjige in na filmski trak
Zvezdica Zaspanka je v knjižni obliki kot slikanica prvič izšla leta 1959, svoje mednarodno zvezdništvo pa je utrdila še s prevodi v angleščino, nemščino, češčino in hrvaščino. Zadnji ponatis, za katerega je poskrbela Založba Sanje, je doživela leta 2003, doslej pa so vsega skupaj prodali že več kot 15.000 izvodov.

Leta 1965 je ob filmski realizaciji Črta Škodlarja in sprva načrtovani režiji Jožeta Pengova postala tudi filmska zvezda prvega slovenskega celovečernega barvnega lutkovnega filma, kar pomeni, da ta film letos praznuje 50. obletnico nastanka. Škodlar, ki je bil prvi poklicni animator v Jugoslaviji, slovi kot največji eksperimentator na področju lutkovnega filma.

Pengov, ki je prav takrat po težki operaciji ležal v bolnišnici na Golniku, je bil nad novico o snemanju Zvezdice Zaspanke navdušen. A bil je priklenjen na posteljo, snemanje je bilo pred vrati, v predstavi pa je igral Botra Meseca, Zdravnika in Klicarja. Škodlar je tako s tonskim tehnikom in opremo prišel na Golnik in Pengov je svoje besedilo posnel kar v postelji. Kasneje so ga na snemanje v filmski studio sicer pripeljali s posebnim vozilom, a bil je samo opazovalec.

Filmsko režijo je tako prevzel Škodlar in prvi slovenski celovečerni lutkovni film so posneli v dveh dnevih.

Kot prava zvezda iz Moskve v spremstvu
Včeraj je prišla iz Moskve edina preživela Zvezdica Zaspanka, ki je delo Mare Kralj – vse druge so leta 1972 zgorele v požaru. Leta 1957 so jo za darilo dali pomembnemu ruskemu lutkarju, ki jo je namestil v svoj muzej.

Z njo je včeraj k nam pripotoval tudi vodja muzeja Gordij Saltykov, ki je ob tej priložnosti dejal: "Zelo sem vesel, da […] sem dobil to izjemno priložnost, da se srečam s slovenskimi kolegi, ki želijo vzpostaviti kakovosten lutkovni muzej, hkrati pa je to tudi prekrasna priložnost, da s prihodom “prave Zvezdice Zaspanke” razveselimo slovensko lutkovno občinstvo."

Ob tem je še dodal, da je njegov obisk v Sloveniji "pomemben za bodoča sodelovanja in pomeni nadaljevanje oziroma 'vračanje' k temu, o čemer je vselej govoril Sergej Obrazcov – to, da lutka združuje. Majhna lutka, neživi predmet, ki, ko oživi, združuje ljudi in jih uči imeti rad drug drugega. In to je tudi tisto, česar dandanes najbolj manjka."

Se je pa Zvezdica Zaspanka leta 2008 rekonstruirana vrnila na lutkovni oder in si jo tako kot Žogico Marogico lahko ogledate v Lutkovnem gledališču Ljubljana.

Kakšno je njeno današnje prebivališče?
Vodja muzeja Saltykov je o moskovskem muzeju, kjer jo hranijo, povedal: "Naš muzej je zelo velik. V času, ko ga je vodil Sergej Obrazcov, ki še danes slovi kot izjemen lutkar in poznavalec, so si lutkarji pravzaprav želeli, da bi njihova najbolj dragocena in izjemna dela postala del te velike in imenitne zbirke. Muzej tako hrani številne 'bisere evropskega lutkarstva' in tudi Zvezdica Zaspanka je eden od njih."

Ob tem pa se je ozrl še po Lutkovnem muzeju na Ljubljanskem gradu in mu namenil nadvse pozitivne besede, predvsem na račun dostopnosti.

"Vaš muzej je zelo dostopen in odprt. V njem ni 'akademizma' v slabem pomenu besede. Obiskovalcu ni 'tuj'; nasprotno, ta muzej privlači. Prideš vanj in takoj je vse na voljo – izvoli informacijo, izvoli pogledati, izvoli se pozabavati, izvoli preizkusiti lutke! Za vsakogar se najde kaj, kar mu je blizu. Razvoj slovenskega lutkovnega gledališča je predstavljen razločno in jasno, prav nič zapleteno."

Na tem mestu omenimo še, da je bilo Lutkovno gledališče Ljubljana ustanovljeno leta 1948 kot Mestno lutkovno gledališče in je pod vodstvom Jožeta Pengova v obdobju od 1950 do 1968 doseglo zavidljivo umetniško raven, k čemur je prispevala tudi Zvezdica Zaspanka. Poleg nje se je z dovršeno zasnovo tudi drugih lutkovnih uprizoritev, kot so na primer Žogica Marogica, Ostržek, Zlata ribica, Mala čarovnica in Sinja ptica slovensko lutkarstvo zapisalo v evropski kulturni prostor.