Ljubljanska Drama in Kralji ulice so tako začeli sodelovati leta 2013. Foto: SNG Drama Ljubljana/Nada Žgank
Ljubljanska Drama in Kralji ulice so tako začeli sodelovati leta 2013. Foto: SNG Drama Ljubljana/Nada Žgank
Marko Mandić in Igor Samobor z obiskovalcem lanske uprizoritve Tarzana. Foto: SNG Drama Ljubljana/Nada Žgank
Kot poudarja dolgoletna sodelavka društva Mirjam Gostinčar, je brezdomstvo življenjski položaj, v katerem ima posameznik praviloma onemogočen dostop do osnovnih življenjskih dobrin, do kulture pa še toliko bolj. Foto: SNG Drama Ljubljana/Nada Žgank

Z nocojšnjim srečanjem želita SNG Drama Ljubljana in društvo Kralji ulice brezdomnim z različnih koncev Slovenije prijateljsko omogočiti že šesto skupinsko doživetje gledališke umetnosti ter s tem ponovno opozoriti na pomembnost reševanja problema brezdomstva in spodbujanja družbenega vključevanja brezdomnih na vseh področjih družbenega življenja, so sporočili iz Drame.

Brezdomstvo je eden od tistih kompleksnih družbenih pojavov, s katerim se lahko poglobljeno ukvarjamo več let in ob tem še vedno težko brez nelagodja odgovarjamo na vprašanja o njegovih vzrokih, pojavnih oblikah in možnostih ukrepanja. S tem ko ga spoznavamo, namreč nanj tudi vplivamo, kar pa ni mogoče drugače kot z osebno udeležbo. Že to, da govorimo o možnostih ukrepanja na področju brezdomstva, nam daje vedeti, da je to pojav, ki v družbi velja za nezaželenega in ga torej kot družba želimo reševati, pravijo v Društvu Kralji ulice.

Demarginalizacija brezdomcev je ključnega pomena
Tudi kulturno-umetnostno vključevanje brezdomcev je zelo pomemben korak na poti njihove demarginalizacije in aktivnega vračanja v družbeno življenje, so prepričani pri Kraljih ulice, kjer od leta 2005 izvajajo programe, namenjene brezdomnim in drugim socialno izključenim skupinam prebivalstva, uporabnikom pa zagotavljajo strokovno pomoč in podporo pri vključevanju v formalne in neformalne oblike pomoči.

Kot poudarja dolgoletna sodelavka društva Mirjam Gostinčar, je brezdomstvo življenjski položaj, v katerem ima posameznik praviloma onemogočen dostop do osnovnih življenjskih dobrin, do kulture pa še toliko bolj. Uporabniki kažejo zanimanje za kulturno udejstvovanje in se radi udeležujejo raznovrstnih kulturnih prireditev, zato spodbujajo in pozdravljajo zdaj že tradicionalno pobudo SNG Drama Ljubljana, ki jim omogoča ogled gledališke predstave: "Vsaka pridobljena pozitivna izkušnja je korak k napredku in doprinos brezdomnemu pri ponovnem vključevanju v družbo."

Umetna sreča v tabletki
Priredba znamenitega Huxleyjevega antiutopičnega romana Krasni novi svet, ki med drugim tematizira psihološko manipulacijo in "umetno" srečo, ki je spremenila družbo, združuje dramsko in senzorialno gledališče ter namesto uprizarjanja zgodbe postavlja v ospredje dogajanje v notranjosti obiskovalca in njegovo doživljanje; za priredbo in režijo je poskrbela Barbara Pia Jenič. Krstno so jo uprizorili v tekoči sezoni ter je prva v Sloveniji in ena redkih v svetovnem merilu, ki na odru uporablja hologram. V njej nastopata Nik Škrlec in Petra Govc, v videoposnetkih se pojavijo Aljaž Jovanović, Boris Mihalj, Uroš Fürst in Rok Vihar ter v hologramu Tadej Toš.

Prva petletka uspešno končana
Ljubljanska Drama in Kralji ulice so v tej obliki začeli sodelovati leta 2013. Odtlej so si brezdomni lahko ogledali uprizoritve Ko sem bil mrtev Ernsta Lubitscha v režiji Diega de Bree, Prah Györgyja Spiroja v režiji Vinka Möderndorferja, Nežka se moži Vinka Möderndorferja v režiji Jake Andreja Vojevca, Nekaj sporočil za vesolje Wolframa Lotza v režiji Sebastijana Horvata in predstavo Tarzan Roka Vilčnika v režiji Eve Nine Lampič.