Slovenski gledališki inštitut v okviru praznovanja 50. obletnice Festivala Borštnikovo srečanje, ki ga bo festival praznoval drugo leto, pripravlja pogovore s prejemniki Borštnikovih prstanov. Prva sta gostovala Souček in Benedičič, z njima se je pogovarjal voditelj Štefan Vevar. V pogovoru so se dotaknili različnih življenjskih in poklicnih obdobij obeh igralcev, ki sta željo po igri gojila že od otroških let. Oba sta doma naletela na neodobravanje igralskega poklica.

Souček doma več let doma ni povedal, da ob trgovski šoli hodi tudi na igralsko akademijo, nad sinovo odločitvijo pa je bila razočarana tudi Benedičičeva mama. Souček, ki je po Vevarjevih besedah v igro vpeljal moderne prvine, kot so zadržanost, asketstvo, logos in ironija, je igrati začel v ljubiteljskem gledališču.

"Sošolec samih lepih fantov"
Pozneje na akademiji je bil, kot je dejal, "sošolec samih lepih fantov", kot sta Miha Baloh in Boris Kralj, zato je moral v ljubljanski Drami v glavnem igrati očetovske vloge in vedno spuščati svoj glas. Z avtentičnim glasom je prvič nastopil šele na Odru 57, je povedal. Tudi sicer se mladi igralci niso dobro počutili v Drami, saj je tam vladalo strahospoštovanje do starejših kolegov, veliko pa je bilo tudi medmetov, kot so kašljanje, smeh, kar mladim ni tako ležalo, je pojasnil Souček.

Benedičič, ki ga kritika uvršča med igralce z izjemno etično držo, se je strinjal s štiri leta starejšim kolegom. Ob tem je dodal, da so se opisane razmere že v njegovem času precej spremenile, danes pa celo do te mere, da igralci ne čutijo več spoštovanja do starejših kolegov, obenem pa so postali tudi manj redoljubni in disciplinirani. Sicer je tudi Benedečič imel rad Oder 57, še posebno zaradi izjemnih osebnosti, kot so bili Taras Kermauner, Dane Zajc in Primož Kozak, ki so po njegovem mnenju veliko dali igralcem.

Življenje, v katerem se ves čas učiš, a nikoli ne naučiš
Igralec, ki se lahko pohvali s številnimi nosilnimi vlogami, je dejal, da je zelo potrpežljiv človek. V gledališču je užival, ko je začutil, da uživa tudi občinstvo. V svojem najbolj ustvarjalnem in plodovitem, a tudi utrudljivem obdobju je odigral tudi po štiri nosilne vloge letno, igral je v okoli 180 predstavah na sezono. Gledališče mu je pomenilo veliko. Opisal ga je kot drugo življenje, kjer se ves čas učiš, a nikoli ne naučiš, in ki terja od tebe, da grebeš po duševnosti - tako svoji kot drugih.

Souček, čigar opus obsega okoli 150 vlog, in ki je bil prvi igralec v Jugoslaviji, ki se je slekel do golega, je spregovoril tudi o svojih drugih projektih, med njimi ustanovitvi Levega odra in Male Drame ter delu na radiu in TV. "V reklamah pa ne morem nastopati - za to je potreben anonimen glas, kar pa moj ni," je sklenil.