V Lutkovnem gledališču Ljubljana sezono zaključujejo z intermedialnim omnibusom Mojster in Margareta po motivih romana Mihaila Bulgakova. Združuje interaktivno potovanje, vizualne instalacije in gledališče objekta Vražji triptih režiserja Matije Solceta ter gledališki evangelij Margareta režiserke Mirjane Medojević. Foto: Lutkovno gledališče Ljubljana/Luka Varmuž
V Lutkovnem gledališču Ljubljana sezono zaključujejo z intermedialnim omnibusom Mojster in Margareta po motivih romana Mihaila Bulgakova. Združuje interaktivno potovanje, vizualne instalacije in gledališče objekta Vražji triptih režiserja Matije Solceta ter gledališki evangelij Margareta režiserke Mirjane Medojević. Foto: Lutkovno gledališče Ljubljana/Luka Varmuž
Mihail Bulgakov
Mihail Bulgakov je začel roman Mojster in Margareta pisati že leta 1928, vendar so prvo različico zažgali leta 1930 – po prepovedi uprizarjanja njegove Zarote svetohlincev. Romana se je znova lotil v naslednjem letu in drugi osnutek končal pet let kasneje. Nato je leta 1937 končal še tretji osnutek, ki ga je z ženino pomočjo dopolnjeval vse do svoje smrti leta 1940. Izvirno delo je bilo sicer ilegalno dostopno kot samizdat, roman pa je bil zares izdan šele leta 1966. Tukaj je pisatelj na posnetku, ki je nastal leta 1910. Foto: Wikipedia Commons

Mojster in Margareta je eden najprepoznavnejših ruskih romanov preteklega stoletja in pomeni vrhunec opusa Mihaila Afanasjeviča Bulgakova (1891–1940). Če bi bilo to dramsko besedilo, bi verjetno šlo za postajno dramatiko, sicer značilno za ekspresionizem. Avtor je pri snovanju romana veliko zajemal iz (literarne) zgodovine. Osrednji motiv predstavljata Jezus in Poncij Pilat, večkrat je citiran Puškin, očitna pa je tudi referenca na Fausta. Roman je bil v svetu večkrat uprizorjen v lutkovnih kot pa dramskih gledališčih.

Izkoriščeni tako rekoč vsi prostori gledališča
Vražji triptih v režiji Matije Solceta je plod sodelovanja številne ustvarjalne ekipe ter predstavlja komunikacijo med arhitekturo, prostorom in performativnimi ekspresijami s koncertom, projekcijami, velikimi lutkami, gledališčem objekta in interaktivnimi vizualnimi instalacijami.

Kot so zapisali v LGL-ju, so izkoriščeni tako rekoč vsi njihovi prostori, ki so tako animirani večplastno; kot totalno, inverzno gledališče, kjer ni meje med gledalcem in nastopajočim, med odrom in avditorijem; kot stavba s svojimi značilnostmi, ki z vzpostavitvijo v drug kontekst pridobijo nove vsebine, ter kot animacija gledalca, ki se včasih prosto, drugič pod vplivom performansa premika po prostorih in jih animira s svojo aktivnostjo in refleksijo.

Vražji triptih vsebinsko povzema predvsem prvi del romana. Interpretiran je skozi prizmo impresij avtorjev koncepta Tomaša Žižke in Solceta, ki sta črpala iz osebnih zgodb Bulgakova in slovenskega slikarja, kostumografa, scenografa, lutkarja in fotografa Milana Klemenčiča (1875–1957) ter stavbe gledališča kot organizma in venomer spreminjajoče se strukture, so še zapisali v LGL-ju.

Demistifikacija Bulgakovovega romana
Margareta, gledališki evangelij v režiji Mirjane Medojević, pa prek dramskega gledališča sledi poti Margarete Nikolajevne v drugem delu Bulgakovovega romana. V ospredju je tako demistifikacija romana, kot tudi ustvarjalnega procesa in same predstave, ki dobesedno izziva vraga. Ustvarja nevarni prostor, prostor igre, kjer se poigrava tudi s svojim gledalcem, so še zapisali v LGL-ju.

Uprizoritev, ki bo premiero doživela drevi ob 21. uri, je namenjena odraslim gledalcem. Prva ponovitev bo v soboto ob isti uri.