Kobo Abe je bil  večkrat omenjan kot verjeten dobitnik Nobelove nagrade za literaturo, vendar mu je smrt pri oseminšestdesetih, ko je bil še na vrhuncu ustvarjalne moči, preprečila, da bi bil deležen te časti. Foto: SNG Drama
Kobo Abe je bil večkrat omenjan kot verjeten dobitnik Nobelove nagrade za literaturo, vendar mu je smrt pri oseminšestdesetih, ko je bil še na vrhuncu ustvarjalne moči, preprečila, da bi bil deležen te časti. Foto: SNG Drama
Za Abeja organiziran družbeni red ni nujno sredstvo za povečanje svobode – za posameznika ali za družbo. V resnici so pod njegovim okriljem pogosto tiranije in manipulacije, odrekanje pravici do lastnega razmisleka, kar je temelj za delovanje svobodnega človeka. Foto: Peter Uhan
Za Abeja tudi čista individualnost ni odgovor: po njegovem mnenju posameznik ne more uspevati v osami. Foto: Peter Uhan

V Mali drami se je zgodila prva slovenska uprizoritev igre japonskega ustvarjalca Koba Abeja, Prijatelji. V predstavi, ki jo je režirala Mateja Koležnik, se izrisujeta dve večji temi: vdiranje v posameznikovo zasebnost in vsiljevanje novega reda, ki naj bi bil za podjarmljenega nekaj dobrega, je v gledališkem listu zapisal prevajalec Iztok Ilc.

"V igri ni nič japonskega, saj se je Abe trudil otresti vsega, kar je dojemal kot japonsko," je o delu vsestranskega ustvarjalca zapisal Ilc.

Prijatelje (1967) je avtor postavil v stanovanje mladega moškega, v katerega nepričakovano vstopi nenavadna družina in se naseli pri njem. Družina - mama, oče, stara mati, stari oče, tri hčere in trije sinovi - se odloči, da bo moškega rešila osamljenosti. Ta jih, pretresen ob nenavadnem vdoru, poskuša prepričati, naj odidejo, vendar je ob njihovem "dobrohotnem" vztrajanju popolnoma neučinkovit.

Neznosna lahkost stalne družbe
Čudaška družina ga postopoma oropa smisla življenja. Moški izgubi samozavest in veselje do dela, družina pa ga v imenu bratstva in ljubezni prepričuje, da je njegova želja po zasebnosti zmotna, so zapisali v ljubljanski Drami.

Uprizoritev se giblje med absurdom in realizmom, od drugih predstav pa se razlikuje po tem, da je v tako majhnem prostoru - zgodba je postavljena v kocko dimenzije pet krat pet metrov - navzoča tako velika igralska zasedba. To sestavljajo Gregor Baković, Vanja Plut, Katja Levstik, Andrej Nahtigal, Ivo Ban, Silva Čušin, Uroš Fürst, Klemen Slakonja, Saša Mihelčič, Maša Derganc, Iva Babić, Vojko Zidar in gost Tadej Pišek.

Režiserko je pri besedilu pritegnila predvsem navzočnost obeh skrajnih polov družbenosti - individuuma, ki je osredotočen samo na lastni interes, in organizirane skupine, ki lastne interese podreja skupnemu, lahko pa v imenu tega lastnega interesa krade in mori brez posledic, so sporočili iz gledališča.

Dramaturginja predstave je Mojca Kranjc, kostumograf je Alan Hranitelj, scenograf Marko Japelj, avtor glasbe pa Mitja Vrhovnik Smrekar.

Beremo ga lahko tudi v slovenščini
Kobo Abe
(1924−1993) je psevdonim japonskega dramatika in pisatelja Kimifuse Abeja, ki ga po nadrealističnih, pogosto morastih upodobitvah posameznika v sodobni družbi in po modernistični senzibilnosti primerjajo s Franzem Kafko in Albertom Moravio. Osrednje teme njegove dramatike so izguba identitete, odtujenost in osamljenost posameznika v bizarnem svetu. Avtor je leta 1967 za Prijatelje prejel ugledno japonsko literarno nagrado Džuničira Tanizakija. Slovenskemu občinstvu je poznan predvsem po romanu Ženska s peščin.

Premiera drame Prijatelji
Premiera drame Prijatelji