Esej o slepoti - kot mnoga druga Saramagova dela - nosi dimenzije alegoričnega in mitološkega. Junaki nimajo osebnih imen, ampak generične oznake, ki se nanašajo na njihove poklice ali situacije, v katerih smo jih najprej spoznali: Zdravnik, Zdravnikova žena, Prvi slepec, Dekle s temnimi sončnimi očali, Nespečna slepka, Starec s črno prevezo. V novi predstavi so vsi - Jure Henigman. Foto: Mini teater / Sunčan Stone
Esej o slepoti - kot mnoga druga Saramagova dela - nosi dimenzije alegoričnega in mitološkega. Junaki nimajo osebnih imen, ampak generične oznake, ki se nanašajo na njihove poklice ali situacije, v katerih smo jih najprej spoznali: Zdravnik, Zdravnikova žena, Prvi slepec, Dekle s temnimi sončnimi očali, Nespečna slepka, Starec s črno prevezo. V novi predstavi so vsi - Jure Henigman. Foto: Mini teater / Sunčan Stone
Esej o slepoti
Saramago je svojim bralcem nekoč priporočil, naj njegove romane berejo naglas, saj bodo le tako lahko ujeli ritem besed in povedi ter njegovo pripoved doživeli celovito, na način, kot si ga je zamislil in ga poskušal preliti v pisavo; svoja dela je imenoval "zapisana oralnost." Zdi se, da je v tak koncept vpisana ideja o gledališki uprizoritvi. Foto: Mini teater / Sunčan Stone
Esej o slepoti
V fokusu nove uprizoritve v režiji Alena Prošića sta jezik in raziskovanje performativnega izraza, ki ga Saramagovo besedilo omogoča in prenese. Foto: Mini teater / Sunčan Stone

prvič zaživela v interpretaciji Jureta Henigmana.

V Mini teatru se bo nocoj odvila premiera predstave Esej o slepoti, ki je nastala po slovitem romanu portugalskega pisatelja Joséja Saramaga in v režiji Alena Prošića; za odrsko priredbo je poskrbel v sodelovanju z dramaturginjo Evo Mahkovic. V prvi slovenski uprizoritvi Saramaga na slovenskih odrih, ki je zamišljena kot solo performans, nastopa Jure Henigman.

Esej o slepoti velja za Saramagov najbolj znan roman. Prinaša zgodbo o nenadni masovni epidemiji slepote, ki se začne širiti čez noč. Slepota se širi nalezljivo, a naključno; bolezen se kaže kot hipna izguba vida, ki ga nadomesti belina čez vidno polje.

Človek človeku volk
Prvo skupino obolelih v skladu z odločitvijo vlade zaprejo v opuščeno umobolnico, da ne bi okužili preostalega prebivalstva. Ob nenadni odsotnosti vida se v ljudeh zbudijo najnižji instinkti: goli boj za preživetje, nadvlada močnejšega nad šibkejšim in neobvladovanje spolnih želja.

V Mini teatru so prepričani, da je predstava Esej o slepoti "v številnih pogledih unikaten projekt, ambiciozno zastavljeno delo z vrhunskim interpretom in ekipo, ki bo v Sloveniji morda okrepilo zanimanje za Saramaga".

Sinestezija na odru
"Ta predstava, morda najbolj od vseh, aktivno vključuje gledalca. Prepuščena mu je popolna svoboda domišljije ter moralne in etične opredelitve, na drugi strani pa ga čaka stominutna interpretacija Eseja o slepoti. Gre za sinestezijo v najstrožjem pomenu. Bomo videli," je presodil režiser Prošić.

Čeprav gre v širokem planu za pripoved o formaciji človeške družbe iz anarhije do države in celo do sledu utopije, je Saramagov fokus na osebnih tragedijah, ki jih takšna prehojena pot neke skupnosti zahteva. Odpira vprašanja etike, politike, človekovih pravic, medicine, religije in družbenih razmerij ter o človeku razkriva neprijetne resnice, so zapisali v Mini teatru.

Pojasnili so, da se bo uprizoritev odrekla dobesednemu preslikavanju Saramagovih brezimnih, zgolj funkcionalno poimenovanih likov v posamezne igralce in dramske nastope, temveč bo like in dogodke romana z izogibanjem vsakršni ilustrativnosti ohranjala znotraj velikega monologa enega samega interpreta - Henigmana.

Ostri kritik portugalske družbe
Saramago je odraščal v času, ko je bila Portugalska pod fašistično diktaturo Antonia de Oliveire Salazarja. Pisati je začel šele okrog svojega petdesetega leta, potem pa leta 1998 postal prvi in do sedaj edini portugalsko pišoči pisatelj, ki je prejel Nobelovo nagrado za literaturo.

Samooklicanega ateista in nekdanjega člana komunistične partije so pogosto citirali z besedami, ki jih je izrekel ob prevzemu Nobelove nagrade: "To je nagrada za vse, ki govorijo portugalsko ... Denar bom pa vseeno pobral jaz."

Portugalskega pisatelja slovenski bralci poznajo še po romanih Zapis o samostanu (1999), Evangelij o Jezusu Kristusu (2005), Kajn (2011) in Kamniti splav (2014).

Prva ponovitev predstave bo v soboto ob 20.00.