Marca 1850 je beneški Teatro Fenice Verdiju naročil stvaritev opere serie, ki bi jo uprizorili v času karnevala leta 1851. Skladatelj se je dolgo poigraval z izborom snovi in se končno odločil za Hugojevo delo Le roi s'amuse, saj ga je ocenil kot eno največjih dram tedanjega časa in kot stvaritev, ki je vredna samega Shakespeara. Foto: Darja Štravs Tisu
Marca 1850 je beneški Teatro Fenice Verdiju naročil stvaritev opere serie, ki bi jo uprizorili v času karnevala leta 1851. Skladatelj se je dolgo poigraval z izborom snovi in se končno odločil za Hugojevo delo Le roi s'amuse, saj ga je ocenil kot eno največjih dram tedanjega časa in kot stvaritev, ki je vredna samega Shakespeara. Foto: Darja Štravs Tisu
Zaradi strahu pred cenzuro je bilo treba francoskega kralja zamenjati z anonimnim vojvodo Mantovskim, dvorni norec je dobil ime Rigoletto, preimenovali so še nekatere druge osebe, in tako je premierna uprizoritev 11. marca 1851 v Benetkah lahko doživela zmagoslavje. Foto: Darja Štravs Tisu
Krilati konj, ki krasi tudi plakat predstave, je križanec med Pegazom in samorogom in simbolizira neuresničljivo utopijo. Foto: Darja Štravs Tisu
Kot režiser predstave se vrača Detlef Soelter, ki je pred kratkim na istem odru obudil Verdijevega Nabucca, sodeloval pa je tudi pri postavitvi Monteverdijevega Orfeja v produkciji treh ljubljanskih umetniških akademij. Foto: Darja Štravs Tisu

Sicer pa si umetniški vodja opere Milivoj Šurbek želi, da bi Rigolleto postal del železnega repertoarja ljubljanske operno-baletne hiše ter da bi na programu ostal najmanj dve do tri sezone. Ker Verdijevi glasbi ni kaj dodajati ali odvzemati, pomembno vlogo odigra režija, ki so jo zaupali Sölterju. On je z ljubljansko operno-baletno hišo že sodeloval pred dvema letoma, ko je prevzel režijo Verdijevega Nabucca. Nad glasbenim vodstvom pa tokrat bdi Loris Voltolini. Izvedba bo v italijanskem jeziku in s slovenskimi nadnapisi.

Sanje o ljubezni morajo ostati nedotaknjene
Sölter, ki je tudi scenograf predstave, je poudaril, da je tema opere utopija oziroma sanje osrednjih dveh likov, ki se ne bodo nikoli uresničile, smrt Glide na koncu pa pravzaprav posledica teh sanj. Gilda je v predstavi oseba, ki ji ni dovoljeno odrasti in se zaljubiti. Odgovorna je pravzaprav le za to, da Rigolettov svet ostane nedotaknjen.

Simbol predstave je krilati konj
Kot je še dejal, je v navezavi na Monteronejevo prekletstvo v predstavi želel pokazati, da bi se Rigoletto lahko tudi spremenil, da na koncu pravzaprav razume vse, kar se je zgodilo, in da je za to kriv sam. Krilati konj, ki krasi tudi plakat predstave, je križanec med Pegazom in samorogom in po njegovih besedah simbolizira neuresničljivo utopijo. Kot scenski element se tudi med predstavo večkrat pojavi na odru.

Za osvežitev spomina
Zgodba Rigoletta se dogaja na dvoru vojvode Mantovskega. Rigoletto, vojvodov dvorni norec, svojo hčerko Gildo skriva in ščiti pred svetom, še posebej pred vojvodo. Deklica lahko dom zapusti le ob nedeljah, ko gre v spremstvu varuške v cerkev. Tam jo vidi vojvoda Mantovski, ki ji pozneje preoblečen v študenta na skrivaj izpove svojo ljubezen.

Vendar pa nekaj dvorjanov Rigolettu hčerko, za katero sicer mislijo, da je njegova ljubica, ugrabi in jo odpelje na vojvodov dvor. Ker Rigoletto misli, da gre za grofico Ceprano, jim celo pomaga, ko pa spozna resnico, se spomni na prekletstvo Monteroneja. Ta ga je preklel, ko se je Rigoletto iz njega norčeval, ko je vojvodo obtoži, da je zapeljal njegovo hčer.

Nevede zakrivil umor lastne hčerke
Gildo pripeljejo k vojvodi, kjer se mu prepusti. Ko Rigoletto to izve, priseže maščevanje. Z morilcem Sparafucilom se dogovori, da bo ta ubil vojvodo. Načrt se izjalovi, saj je namesto vojvode ubil v moškega preoblečeno Gildo, ki ni poslušala očeta in odšla v Verono, ampak se je vrnila. Ko starec spozna, da je bila njegova hči žrtev zarote, ki jo je pravzaprav sam skoval, se zlomi in spozna, da se je izpolnilo Monteronejevo prekletstvo.

Ob zboru in orkestru SNG Opera in balet Ljubljana bodo v vlogi vojvode Mantovskega peli Branko Robinšak, Aljaž Farasin, Jure Kušar in Mario Sofroniou kot gost, v vlogi Rigoletta Marko Kobal, Siniša Hapač kot gost in Jože Vidic ter v vlogi Gilde Martina Zadro, Irma Mihelič, Martina Burger, Linda Kazani in Manuela Kriščak, vse kot gostje.

Kralj iz Hugojeve drame je moral postati "le" vojvoda Mantovski
Besedilo opere Rigoletto je po drami Victorja Hugoja Kralj se zabava napisal pesnik Francesco Maria Piave. Rigoletto je bil premierno uprizorjen leta 1851 v Benetkah. Premieri so hitro sledile uprizoritve na drugih italijanskih odrih in v tujini, med drugim leta 1852 na Dunaju in leta 1855 v Ljubljani. V Parizu so jo, zanimivo, uprizorili šele dve leti zatem, saj je izvedbi sprva nasprotoval sam Hugo, ki pa je kmalu postal vnet oboževalec Verdijeve mojstrovine.

Osemintridesetletnemu Verdiju je uspelo z Rigolettom doseči umetniško zrelost, saj opera po svoji dramski pretresljivosti in enovitosti prekaša druga dela iz Verdijevega srednjega ustvarjalnega obdobja. Verdijeva melodika je postala še toplejša in izrazitejša; čeprav prevladuje spevni element, dobiva pomembnejšo vlogo tudi orkester, ki ustvarja razpoloženje in poglablja psihološko ozadje.