Gre za prvo mariborsko uprizoritev te veristična opere. Stade jo je opisal kot komedijo, grotesko in klovnsko igro, ki pa je v svojem bistvu komedija. "Tragičnost je tako velika, da je ne moreš predstaviti drugače kot v groteskni obliki. To je vsekakor predstava za odrasle, ker se nasilju na odru ni mogoče izogniti ali ga narediti nežnejšega, saj je tudi glasba zelo nasilna in groba," meni. Genialnost Šostakoviča prepoznava v tem, da je zmogel ustvariti delo, ki ga ni mogoče spreminjati.

Opera skozi življenjske preizkušnje protagonistke Katerine Izmajlove razkriva vrsto družbenih anomalij, od družinskih disfunkcionalnosti, prešuštva, patriarhalnega nasilja do zločinskih dejanj.

Na ruskih tleh je bila opera tri desetletja po leningrajski praizvedbi leta 1934 prepovedana. Libreto opere je nastal po motivih istoimenskega romana Nikolaja Leskova. Pripoveduje zgodbo o ženski, ki se na smrt dolgočasi v neprijetnem okolju in zakonu brez ljubezni. Iz strasti do lahkoživega Sergeja zagreši več umorov in je obsojena na prisilno delo v Sibiriji, a ko odkrije, da jo je ljubimec izkoristil, Katerina sklene, da se bo maščevala ženski, ki ji je speljala moža. Na koncu obe utoneta.

Zadnja opera Šostakoviča
Režiserju Gáborju Tompi, ki je na oder SNG Maribor postavil že dramsko uprizoritev Češnjev vrt, je žal, da Šostakovič ni napisal še več oper, saj mu je to očitno šlo zelo dobro. "Zgodba o Lady Macbeth Mcenskega okraja je zelo dramatična. Napisal jo je pri 27 letih in je bila šele njegova druga opera, a hkrati tudi zadnja, saj jo je Stalin prepovedal," je pojasnil. "Mislim, da nihče ni napisal takšne opere, v kateri so tako močno prisotna velika čustva, groteska, humor in tragedija, s toliko različnimi sloji razumevanja," pravi.

Prva feministična opera v zgodovini
Kot pravi, bi lahko opero označili tudi za prvo feministično opero v zgodovini. "Šostakovič je poskušal prikazati grozljive okoliščine, s katerimi so se ženske spopadale v močno patriarhalnem svetu. Mislim, da je to še vedno aktualno, predvsem uporaba in zloraba spolnosti kot orodja moči, dominacije, političnega kapitala, tudi ponižanja. Zato smo se odločili, da predstavo postavimo v sodobni čas," je še povedal režiser.

Zaradi tega se tudi ni trudil prikriti nasilnih prizorov. "Vsi si želimo ponovnega vstajenja, a bi radi preskočili križanje. A ponovno vstajenje brez križanja ni mogoče. Najbliže ponovnemu vstajenju smo prav v najbolj kritičnih trenutkih svojega življenja," razmišlja režiser.

Vlogo Katerine Izmajlove poje Petya Ivanova, njenega moža Uroš Dolšek in tasta Jaki Jurgec, medtem ko bo v vlogi ljubimca Sergeja nastopil Ivan Momirov. V uprizoritvi nastopajo še Valentina Čuden, Martin Sušnik, Sebastijan Čelofiga, Marko Škofič, Bruno Konda in Guadalupe Barrientos. Scenograf je Helmut Stürmer, kostumografka Corina Gramosteanu.