William Shakespeare v tragediji Romeo in Julija sopostavlja svobodo mladostne ljubezenske ekstaze in utesnjenost družbenih pritiskov, ki so včasih pomenili tudi vnaprej dogovorjeno poročanje med vplivnimi družinami. Foto: MMC RTV SLO
William Shakespeare v tragediji Romeo in Julija sopostavlja svobodo mladostne ljubezenske ekstaze in utesnjenost družbenih pritiskov, ki so včasih pomenili tudi vnaprej dogovorjeno poročanje med vplivnimi družinami. Foto: MMC RTV SLO
Romeo in Julija
Opera, ki so jo na Slovenskem do zdaj uprizorili le enkrat, in sicer v Deželnem gledališču v Ljubljani leta 1907 - po premieri 12. novembra 1907 so bile še štiri ponovitve -, se po več kot stoletnem premoru znova vrača na slovenske glasbene odre. Foto: SNG Maribor

Za verjetno najbolj znano ljubezensko zgodbo na svetu, ki jo je v eni svojih tragedij zapisal angleški dramatik William Shakespeare, je opero napisal mojster lirične opere Charles-Francois Gounod.
Z opero, ki naj bi na mariborskem odru zaživela v vsem svojem sijaju in ekspresivnosti, ki ju premore sodobno glasbeno gledališče, sklepajo gledališko sezono zato, ker je to po besedah umetniškega vodja mariborske opere Janka Kastelica preprosto železni repertoar velikih opernih hiš po svetu.
V zgodbo o dveh zaljubljencih so se vživeli mladi in mariborskemu občinstvu manj znani pevci, Lana Kos in Irma Mihelič kot Julija ter Peter Balczo in Eric Fennell kot Romeo. Režijo je Kastelic zaupal 'starejšemu mačku' Damirju Zlatarju Freyu, ki ima za sabo že številne avtorske projekte in predstave v gledališčih na območju nekdanje Jugoslavije in v Italiji. V Ljubljani je ustanovil lastno gledališče Koreodrama, v Umagu pa mednarodni festival komornega gledališča Zlati lev.
Težko uprizorljiva operna zgodba
SNG Maribor je bil za Freya, ki je tudi koreograf predstave, kot je sam pojasnil, nekakšna odskočna deska za njegovo kariero v regiji. "Zelo sem vesel, da mi je v tej hiši omogočeno tudi srečanje z opero," je dejal in pojasnil, da šele zdaj razume, zakaj je opera Romeo in Julija tako redko uprizorjena. "To je namreč izjemno težka opera, v vseh pogledih, saj je ogromno zapletenih prizorov, tako za nastopajoče kot režiserja," pravi.

Ostala zasedba
Nastopajo še Slavko Sekulić, Jaki Jurgec, Andreja Zakonjšek Krt, Emil Baronik, Dušan Topolovec, Svetlana Čursina, Marko Mandir, Klemen Gorenšek, Sebastijan Čelofiga in Tomaž Planinc ter zbor in simfonični orkester Opere SNG Maribor pod vodstvom mladega dirigenta iz Francije Benjamina Pionnierja. Scenograf je Dragutin Broz, kostumografinja Branka Donassy, zborovodkinja Daniela Candillari, oblikovalca luči Dragutin Broz in Sašo Bekafigo, oblikovanje videa je delo Tomislava Krajcerja, montaža videa pa Gregorja Mendaša.