Witkiewiczjeva parna lokomotiva je metafora gledališča in življenja, uprizoritev Jerneja Lorencija pa
Witkiewiczjeva parna lokomotiva je metafora gledališča in življenja, uprizoritev Jerneja Lorencija pa "delo avtorja v polni kreativni kondiciji, ki v umetniškem pogledu sili čez številne meje," kot je zapisal Blaž Lukan. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan
Brecht je igro Mati zasnoval kot svoj najbolj zapleteno učno delo, v katerem naj bi nastopalo kar 30 igralcev, v Drami pa so igralski ansambel skrčili na šesterico, igro pa vzeli kot izhodišče razmišljanja o našem trenutku. Kaj nam lahko prinese gledališko ukvarjanje s preobrazbo delavske matere v revolucionarko danes, v času, ko se izkoriščanje delavcev nadaljuje, le da na bolj prefinjen način, in se v imenu ter pod pretvezo krize cuza in molze že tako izžete?, zapisuje poglavitno vprašanje ob uprizarjanju te igre danes Urška Brodar v gledališkem listu. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan

Ponorela lokomotiva sodi med klasike 20. stoletja, ki v nevsakdanjem in duhovitem slogu povzema avtorjeva umetniška in filozofska iskanja skozi zgodbo o strojevodji in kurjaču, ki si želita vznemirljivega vrhunca hitrosti in zanosa, zato svojo parno lokomotivo poženeta čez vse razumne omejitve, a se izkaže, da sta le razvpita zločinca na begu, v njun eksperiment pa se vpletejo še potniki, ki bi radi ustavili drveči vlak.
Kot je v kritiki zapisal Blaž Lukan, se Lorencijeva režija giblje med norostjo, "pobesnelim svetom" in "praznino v glavi", ki približno vodijo v neulovljivost naše narave, ki jo "v temelju določajo trki med prazninami in polninami, razumom in norostjo, hitrostjo in ustavljenostjo /... / ko smo na koncu nečesa, smo šele na začetku, ko se nam zdi, da drvimo v prihodnost, se vračamo v preteklost, ko se navadimo na svojo (tujo) identiteto, je ta že druga, kar se nam dogaja, sprejemamo z nasmeškom, kar nas ne ubrani pred grozo …", v podobni pomenski dinamiki pa se giblje tudi formalna plat uprizoritve, ki je na trenutke blizu moralni alegoriji, drugič parodičnemu kabaretu, filozofskemu disputu, pa spet samo pogrošnemu "krimiču", ganljivi ljubezenski zgodbi ali le trenutek pozneje kataklizmični pesnitvi. Uprizoritev bo sicer na ogled v Mini teatru, saj je Mala drama začasno zaprta.
Brechtov učni komad Mati je mala šola komunistične revolucije, ki skozi lik Pelageje Vlasove (Nataša Barbara Gračner) in njeno preobrazbo iz skromne gospodinje v prvoborko proletarske emancipacije izriše jasno sporočilo, da je revolucija za vsakogar, še posebno za malega človeka, ki čuti, da nima s tem nič opraviti. Ker je revolucija že davno pokopana, a jo hkrati v zadnjem času ponovno obujamo od mrtvih, je Horvat z uprizoritvijo želel predvsem preveriti, kam smo investirali svoj tranzicijski kapital in ali nam prinaša ustrezen donos na obresti.
SNG Drama Ljubljana za zadnji ponovitvi v letošnji sezoni – obe v ponedeljek, 10. junija, Mati na velikem odru ljubljanske Drame ob 19.30, Ponorela lokomotiva v Mini teatru na Križevniški 1 ob 20. uri – podarja brezplačne vstopnice.

Nagradno vprašanje: Po katerem romanu je Bertolt Brecht zasnoval igro Mati?
Odgovore na vprašanje pošljite do sobote, 8. junija, do 20. ure, na: mmc-kultura@rtvslo.si.
Ob odgovoru napišite tudi, katero uprizoritev bi si želeli ogledati.

Med pravilnimi odgovori smoo izžrebali eno vstopnico za ogled Ponorele lokomotive - dobila jo je Kristi Hodak - in dve osebi, ki sta prejeli po dve vstopnici za ogled Brechtove drame Mati: to sta Jožefa Fabjančič in Staša Lazički. Čestitamo!