Tudi letos pa se v Prešernovem gledališču spoprijemajo z velikimi finančnimi omejitvami. Čeprav je ministrstvo gledališču že četrto leto zapored priznalo vrhunski program, se to v finančnem smislu ne pozna, je povedala direktorica kranjskega gledališča Mirjam Drnovšček. Foto: Boris B. Voglar/PGK
Tudi letos pa se v Prešernovem gledališču spoprijemajo z velikimi finančnimi omejitvami. Čeprav je ministrstvo gledališču že četrto leto zapored priznalo vrhunski program, se to v finančnem smislu ne pozna, je povedala direktorica kranjskega gledališča Mirjam Drnovšček. Foto: Boris B. Voglar/PGK
Libanonsko-ameriški pisec Khalil Gibran je Preroka napisal pred skoraj stotimi leti, slovenski prevod pa smo dobili leta 1978. Zbirka misli in zgodb je tudi slovenskim bralcem približala misticizem. Foto: Mladinska knjiga
Boris A. Novak
Priljubljeno pravljico Frana Levstika Kdo je napravil Vidku srajčico je dramatiziral Boris A. Novak, ki je osnovno zgodbo o tem, kako se dobro vrača z dobrim, razširil s songi. Foto: Založba Goga

Nato bodo pripravili še štiri predstave, s katerimi kranjsko gledališče z novimi režiserji in svežimi pristopi znova odpira aktualne družbene teme.

Umetniška vodja Prešernovega gledališča Marinka Poštrak obljublja, da so vsi njihovi projekti v novi sezoni izjemno zanimivi in sveži, "čeprav nadaljujemo tradicijo, da je v gledališču treba biti z glavo in srcem pri predstavah ter da obisk naših predstav ni oddih, ampak nam daje misliti, nam prikaže nove vidike in odpira nova vprašanja".

Bo pa po drugi strani prihajajoča sezona tudi nekoliko drugačna od prejšnje. S Prerokom libanonskega avtorja Kahlila Gibrana kranjsko gledališče odpira t. i. duhovno okno. Poetično in mistično je uprizoritveno velik izziv. Slovensko krstno uprizoritev Preroka, ki nastaja v koprodukciji z Zavodom Senzorium, Slovenskim mladinskim gledališčem Ljubljana in Slovenskim stalnim gledališčem Trst, režira Barbara Pia Jenič, premiera pa bo oktobra.

Po besedilu moža, ki je dal ime mazohizmu
Že pred tem bo septembra premiero doživela prav tako slovenska krstna uprizoritev priredbe novele avstrijskega pisatelja Leopolda von Sacher-Masocha Venera v krznu, ki jo je leta 2009 ustvaril ameriški dramatik David Ives in po besedah Marinke Poštrak "mazohistično tematiko prenesel v odnos med režiserjem in igralko ter izdelal duhovito, briljantno igro o tem, kako gledališka fikcija vpliva na realnost in obratno". Režijo so zaupali Primožu Ekartu, ki pozna tako režijsko kot tudi igralsko plat pasti gledališke iluzije in njen zapleten ustvarjalni odnos.

Poklon Cankarjevemu letu
Ob stoti obletnici smrti Ivana Cankarja bo Prešernovo gledališče decembra krstno uprizorilo Cankarjeve črtice, iz katerih bo mladi režiser Žiga Divjak izdelal novo predstavo Ob zori. "Črtice so izjemno literarno vrhunsko delo in izpostavljajo močno socialno tematiko. Iz njih pa lahko nastane zelo zanimiva predstava," je prepričana Marinka Poštrak.

Zadnji tekst, ki ga bodo v novi sezoni začeli študirati kranjski gledališčniki, pa bo prva drama Thomasa Bernharda Zabava za Borisa. Neizprosno igro o dvoličnosti družbe in njenih posameznikov, ki z navidezno dobrodelnostjo skušajo prikriti svojo čustveno hendikepiranost in željo po moči, bo režirala srbska režiserka Snežana Trišić.

Letošnji Prešernov nagrajenec v gledališču
Novo sezono bo v kranjskem gledališču s predpremiero še 29. junija odprla otroška predstava Kdo je napravil Vidku srajčico. Priljubljeno pravljico Frana Levstika je dramatiziral Boris A. Novak, ki je osnovno zgodbo o tem, kako se dobro vrača z dobrim, razširil s songi. "Nastala je lepa poučna predstava ne le za otroke, ampak tudi za odrasle, in sicer v času, ko je sočutja vse manj," je dejala umetniška vodja Prešernovega gledališča.

"To bo sezona izzivov za režiserje, igralce, naše gledališče in tudi za občinstvo, ki mislim, da te izzive že tudi pričakuje," je povzela. Novosti pa so letos ne le v programu, temveč tudi v abonmajih, v katerih odslej gledalcem ponujajo, da poleg domačih predstav izberejo še eno izmed osmih gostujočih predstav.

Tudi letos pa se v Prešernovem gledališču spoprijemajo z velikimi finančnimi omejitvami. Čeprav je ministrstvo gledališču že četrto leto zapored priznalo vrhunski program, se to v finančnem smislu ne pozna, je povedala direktorica kranjskega gledališča Mirjam Drnovšček, ki upa, da bo ministrstvo vendarle v prihodnje bolj podprlo "programe, ki ponujajo tisto, kar družba potrebuje, da ne bo zašla v slepo ulico, če ni v bistvu že tam".