Frljić je pojasnil, da si ne želi, da bi katoliške organizacije in politika odločale o njegovem delu.

Uprava Gavelle je na zahtevo zagrebškega župana Milana Bandića odstranila plakate, ki predstavljajo dva porcelanasta kipa Device Marije, pri čemer ena čez prsi objema drugo. Sporna podoba je takoj po objavi izzvala jezne odzive Cerkve in katoliških organizacij.

Frljić je v odprtem pismu Gavelli, ki je bilo v četrtek objavljeno na spletni strani teatar.hr, zapisal, da poteza uprave gledališča nedopustna in da predstavlja najbolj grobo vtikanje v svobodo umetniškega izražanja.

Kot je dodal, ne želi s svojim delom podpirati legitimnosti gledališča in uprave, ki se umika pod pritiskom neke katoliške organizacije in centrov politične moči v škodo umetniške integritete predstave in njenih avtorjev.

Ogorčeni režiser je v Gavelli pripravljal dve predstavi, Zločin in kazen po romanu Fjodora Mihajloviča Dostojevskega ter avtorski projekt Aleksandra Zec, ki govori o usodi 12-letne deklice srbske narodnosti, ki so jo umorili pripadniki hrvaške vojske med vojno v Zagrebu.

Noče tvegati še cenzure nad seboj
Frljić pravi, da noče tvegati, da bi se v povezavi s predstavo o mrtvi deklici ponovil "scenarij" Finih mrtvih deklet, zgodbe o ljubezni dveh deklet, malomeščanski hinavščini in nasilju nad manjšinami.

"Zdi se mi, da je moja interpretacija domovinske vojne in njenih najsramotnejših epizod bistveno razlikuje od uradnega zgodovinopisja in mnenj ter občutkov večine državljanov Hrvaške, vključno s Katoliško cerkvijo," je zapisal Frljić. Pričakuje, da mu bo predstavo, ki jo razume kot pomemben prispevek k spopadanju s polpreteklo zgodovino in h gradnji bolj zdrave družbe, uspelo uresničiti v kakšnem drugem gledališču, v katerem bo imel podporo in zaupanje uprave.

Odstranitev spornega plakata je v četrtek kritizirala tudi hrvaška ministrica za kulturo Andrea Zlatar Violić, ki je presodila, da plakata ne bi bilo treba prepovedati, ker ne žali občutkov vernikov. Kot je poudarila, gre za cenzuro, ki ruši umetniško svobodo.

Premiera predstave Fina mrtva dekleta je bila 12. januarja, kritike pa so bile občutno manj naklonjene predstavi, kot so bile istoimenskemu Matanićevem celovečercu iz leta 2002.

Se spomnite primera Strelnikoff?
Odzivi hrvaških katoličanov na sporni plakat za gledališko predstavo spominjajo na dogodke v Sloveniji s konca 90. let prejšnjega stoletja, ko je bila celjska glasbena skupina Strelnikoff tarča napadov zaradi ovitka zgoščenke, na katerem je bila podoba Device Marije, ki namesto Jezuščka pestuje podgano.